Ne le prehrana, ki ji nekateri pravijo kar zdravilo za naša jetra, tudi fizična dejavnost je nujna, saj z njo ne skrbimo samo za telesno formo, ampak tudi za primerno težo. Pred kroničnimi virusnimi boleznimi jeter se zaščitimo z varnim spolnim življenjem, izogibanjem intravenskemu uživanju drog in s cepljenjem.
Največkrat nanje niti ne pomislimo. Vendar vemo, čeprav se tega premalo zavedamo, da so zelo pomembna za normalno delovanje organizma. Jetra so eden najpomembnejših in največjih človekovih notranjih organov, pri odraslem so težka med 1,2 in 1,5 kilograma, najdemo pa jih v zgornjem desnem delu trebuha. Zavedanje o pomembnosti zdravih jeter je nujno. Zdrava ohranimo z zdravim življenjskim slogom: pazimo na prehrano in primerno težo, smo telesno dejavni in ne uživamo alkoholnih pijač, če že, smo zelo zmerni. To je organ z največ funkcijami, našteli so jih več kot sto, in zato je morda najkompleksnejši od vseh notranjih organov. Tega so se zavedali že antični narodi, ki so bili prepričani, vsaj tako omenjajo viri, da je to najpomembnejši človekov notranji organ. Vsekakor pa osrednji presnovni organ.
Iz prebavil v jetra
Hrano, ki jo zaužijemo, prebavni encimi v prebavilih razgradijo na osnovne sestavine, na primer sladkorje, osnovne elemente beljakovin in maščob, vitamine ter rudnine. Ti preidejo skozi črevesno steno v krvni obtok. Vsa kri iz prebavil nato potuje v jetra, ki delujejo kot neke vrste kemična tovarna. Omenjene sestavine so sposobna dodatno razgraditi in jih sestaviti v nove snovi, ki jih telo potrebuje za zadovoljitev potreb po energiji, pri gradnji celic oziroma za normalno funkcioniranje organizma. Tako v jetrih nastajajo za življenje nujno potrebne beljakovine, snovi, ki omogočajo strjevanje krvi, predstopnje hormonov in še in še. Ker so potrebe po različnih snoveh različne, jetra nekatere od njih tudi skladiščijo in jih nato glede na potrebe sprostijo. Tako je glukoza, ki je nujna za delovanje možganov, shranjena v njih v obliki glikogena – med obroki, ko bi raven glukoze v krvi preveč padla, jo jetra sproščajo v obtok, kar omogoča stabilno raven. Tu so shranjeni tudi maščobe, železo in nekateri vitamini.
Nič manj pomembna ni čistilna funkcija jeter: skoznja vsako minuto steče liter krvi. Različne strupene snovi, ki jih zaužijemo ali nastanejo med presnovo v organizmu, razgradijo oziroma presnovijo v obliko, ki jo lahko izločimo bodisi z žolčem bodisi prek ledvic. Zato imajo osrednjo vlogo pri presnavljanju in izločanju zdravil. Njihova zelo pomembna funkcija je tudi tvorba in izločanje žolča – brez tega ne moremo prebaviti maščob, s tem pa v telo ne dobimo življenjsko pomembnih vitaminov, topnih v maščobah. Jetra so prav tako izjemno pomemben imunski organ. Imunske celice v njih nas namreč varujejo pred mikrobi, ki se izmuznejo prek črevesne stene v krvni obtok, in tako preprečijo, da bi se razširili po celotnem organizmu. Več kot dovolj razlogov, da se zavemo, kako nujna so zdrava jetra.
Pestra prehrana
Hrana, ki jo uživamo, je pomemben element, nekateri pravijo celo zdravilo za naša jetra. Telečje in piščančje meso ter ribe so več kot dobrodošli; blitva, krompir, špinača, korenček, rdeča pesa, koleraba, cvetača, bučke, artičoke, regrat je priporočena zelenjava; juhe vseh vrst ter tudi peteršilj, limona, koper in ne preveč močan kis pa so začimbe, ki ne bodo naredile škode jetrom. Tudi sladkarij v obliki biskvitov in pit se ta pomembni organ ne bo branil. Nobena skrivnost ni, da ni nič narobe, če popijemo kozarec rujnega, vendar v zmernih količinah, več kot dobrodošlo pa je pitje čajev ter svežih sadnih in zelenjavnih sokov. Jetra so pomemben čistilec telesa, eden najpomembnejših čistilcev našega telesnega čistilca pa je kurkuma. Ta aromatična indijska začimba pri nas še ni tako znana, a velja za pravo superhrano: koristi proti napenjanju in vetrovom, proti zlatenici, ob menstrualnih težavah, pri zobobolu, podplutbah in kolikah, varovala naj bi pred rakom in tudi alzheimerjevo boleznijo. V Indiji, od koder prihaja, velja za srečno in sveto, uporabljajo pa jo že stoletja.
Jetra bodo presrečna, če bomo uživali sveže pripravljeno, mešano, z vitamini in minerali bogato hrano, pazili na količino in pravo razmerje med hranili ter telesno težo. Kljub oglaševanju najrazličnejših vitaminskih in drugih pripravkov, ki naj bi ščitili ta organ, številni zdravniki svetujejo previdnost pri njihovem uživanju. Pozorni moramo biti tudi pri jemanju zdravil: jemljemo le tista, ki nam jih predpiše zdravnik, in vselej v priporočenem odmerku. Nekatera med njimi okvarijo jetrno tkivo neposredno, na primer pogosto uporabljani paracetamol v pretiranem odmerku ali citostatiki za zdravljenje raka.
Edini organ, ki
se samoobnavlja
Pred kroničnimi virusnimi boleznimi jeter se zaščitimo z varnim spolnim življenjem in izogibanjem intravenskemu jemanju drog. Obstajajo tudi cepiva, na primer proti hepatitisu A, ki preprečijo okužbo z nalezljivo zlatenico, ki se prenaša z umazanimi rokami in onesnaženimi živili ter pitno vodo, kar je pomembno, kadar potujemo v kraje s slabšimi higienskimi razmerami. Cepljenje proti hepatitisu B, katerega virus se prenaša s telesnimi izločki, priporočajo ljudem s tveganim spolnim življenjem, intravenskim uživalcem drog, a tudi vsem, ki živijo v zaprtih kolektivih, kjer so tesni stiki med člani (na primer v azilnih domovih, zaporih, vojašnicah, negovalnemu in zdravstvenemu osebju).
Zdrava jetra so zmožna izjemnega samoobnavljanja, kar je nazorno takrat, ko morajo kirurgi zaradi poškodbe odrezati del teh. Že po nekaj mesecih je mogoče opaziti, da je odrezani del nadomestilo novo tkivo. Vendar se na zmožnost samoobnavljanja pri obolelem organu ne gre pretirano zanašati. Bolj ko je jetrna bolezen napredovala, slabše se jetra regenerirajo, opozarjajo zdravniki! In dodajajo, da je eden osrednjih in priporočljivih receptov za njihovo zdravje – zmernost in zdrav način življenja.
Bolezni jeter?
Jetra lahko prizadenejo bolezni z različnimi vzroki. Najpogostejše so presnovne bolezni, toksične okvare zaradi uživanja škodljivih snovi in virusni hepatitisi. Med presnovnimi boleznimi je vodilna zamaščenost jeter, ki se največkrat pojavi pri ljudeh s čezmerno telesno težo, sladkorno boleznijo in povečanimi maščobami v krvi. V družbah izobilja ima zamaščena jetra 30 odstotkov prebivalcev, pri odstotku ali dveh se razvije ciroza. Strokovnjaki menijo, da bo v naslednjih desetletjih to eden največjih javnozdravstvenih problemov. No, pri nas je še vedno glavna težava alkoholna bolezen jeter! Zaradi nenadzorovanega jemanja številnih zdravil pa so vse pogostejše okvare jeter po zdravilih. V svetovnem merilu so najpogostejše bolezni tega organa virusni hepatitisi, predvsem kronična B in C. Četrti najpogostejši vzrok kroničnih jetrnih bolezni so avtoimunsko pogojene bolezni, ko moteni imunski sistem bolnika napade lastna tkiva, v tem primeru jetrne celice ali celice jetrnih žolčnih vodov. Zavedati se moramo, da vse kronične bolezni jeter predstavljajo predrakavo stanje, saj se jetrnocelični rak pojavi v kronično obolelih jetrih.
