Imunski sistem je naš obrambni mehanizem, varuje nas pred neželenimi vsiljivci, kot so virusi, bakterije, glivice, strupene snovi, in skrbi za odstranjevanje strupov, ki nastajajo med naravnimi presnovnimi procesi v telesu. Če je imunski sistem oslabljen (ko smo utrujeni, izčrpani), se telo neželenih snovi ali vsiljivcev ne more znebiti, zato lahko zbolimo.
A k sreči imamo na voljo veliko naravnih pomagal, s katerimi smo lahko korak pred boleznijo. Najpomembnejše pravilo je: okrepiti imunski sistem. Za to ni treba v lekarno: prilagodite prehrano, izberite kakovostna, sezonska in lokalno pridelana živila in jih uživajte vsak dan, da bi telo očistili strupov in prostih radikalov, ki ga slabijo in prispevajo k nastanku bolezni, če jih je preveč. Močan imunski sistem namreč nevtralizira delovanje virusov, obenem pa skrajša trajanje bolezni, če vendarle zbolite.
Česen in probiotiki
Imunski sistem vsak dan napada hrana, polna aditivov, sladkorja, skritih kovin in strupov ter drugih snovi, ki jih telo vse težje razgrajuje, zato je najpomembneje spremeniti življenjski slog, opustiti slabe navade. Opustite ali pa vsaj čim bolj omejite vnos živil, ki vsebujejo sladkor in alkohol, telo po nepotrebnem obremenjujejo tudi preveč živalskih beljakovin v hrani, (bela) moka in predvsem industrijsko predelana hrana. Vse to nadomestite s svežim sadjem (jabolko, grenivka, pomaranča, kivi, limona, tudi suhe fige in oreški so priporočljivi) in zelenjavo, hrano obogatite z začimbami, kot so kurkuma, cimet, česen in čebula. Strokovnjaki za naravno zaščito svetujejo limono, ingver, brusnice, ognjič, rman, bezeg, meliso, oljčne liste in ameriški slamnik; slednji je znan po vsebnostih, ki stimulirajo imunski sistem, zaradi katerih krepi odpornost proti virusom in bakterijam, učinkovit je pri akutnih okužbah dihalnih poti (tudi pri gripi, prehladu, bronhitisu, sinusitisu, tonzilitisu, vnetju ušes).
Česen vsebuje alicin, ki deluje protimikrobno, učinkovit je pri kroničnem bronhitisu, gripi in pogostih prehladih. Od nekdaj ga uporabljajo v ljudskem zdravilstvu kot sredstvo za krepitev organizma, proti kožnim boleznim, za zdravljenje revmatizma, visokega pritiska, sladkorne bolezni... Jejte probiotike: naš imunski sistem bo močnejši, če bo v črevesju dovolj dobrih, koristnih bakterij. Te so v kefirju in kislem zelju. Brez propolisa in matičnega mlečka ne gre: zdravilni pridelek čebel deluje proti virusom, bakterijam in glivicam. Bakterije ne postanejo odporne proti propolisu, poleg tega je brez stranskih učinkov, kar je sicer slabost antibiotikov. Cenili so ga že Egipčani, Babilonci, Grki, Arabci, Rimljani in drugi. Tudi matični mleček, hrana matice, se uporablja za preprečevanje obolevanja, samostojno ali v kombinaciji z medom. Ne pozabite na ingver: v Aziji že stoletja velja za zdravilo, začimbo in hrano pa tudi kot lepotilno sredstvo. Po ajurvedi velja za eno najbolj učinkovitih zdravil proti gripi in prehladu (pa tudi proti slabosti, napihnjenosti in vrtoglavici), kar so potrdile tudi nedavno opravljene raziskave. A pozor: uživati ga je treba v majhnih količinah.
Sončni vitamin
Močan zaveznik v boju proti gripi in prehladu je vitamin D je varen, brezplačen in torej vsem dostopen. Raziskave so pokazale, da stimulira nastanek celic CD8 T če je teh veliko, je malo verjetno, da bomo zboleli za gripo. Ameriški zdravnik John Cannel je eden prvih, ki je poudarjal dejstvo, da je pomanjkanje vitamina D v organizmu lahko vzrok za obolevanje za gripo. Njegova teorija je bila 2006. objavljena v publikaciji Epidemiology and Infection, znanstveno pa so jo potrdili tri leta pozneje, ko so ugotovili, da ljudje z manj vitamina D prej zbolijo za gripo in prehladom. Ekipa znanstvenikov, ki je 2009. preiskovala pandemijo gripe H1N1, je ugotovila, da so imeli ljudje z višjim številom celic CD8 T blažje simptome gripe ali so bili brez njih, v nasprotju s tistimi, ki so imeli malo teh celic. Vitaminu D pravimo tudi sončni vitamin, saj ga naše telo proizvaja pod vplivom sončnih žarkov: ti so njegov največji vir za človeka. Nekoč so njegovo pomanjkanje povezovali samo z rahitisom in osteoporozo, danes zdravniki vedo, da nezadostna količina vitamina D v telesu lahko povzroči še druge bolezni, tudi multiplo sklerozo, diabetes, hipertenzijo, psoriazo, potrtost, depresijo in težave z mišicami, pomagal pa naj bi tudi pri regulaciji prekomerne telesne teže. Zagotovite telesu dovolj sončnega vitamina: pojdite na sonce, ko ga bodo zamenjali oblaki in sneg, za katerega otroci v teh dnevih stiskajo pesti, pa si priskrbite dodatek, najbolje v obliki kapljic, ki vam jih predpiše zdravnik.
Zimska prehrana naj temelji na živilih, bogatih z vitaminom C, kot so zelje, korenček, zelena, rdeča pesa, saj je ta vitamin pomemben pri številnih procesih v telesu od regeneracije tkiva, krvo-žilnega sistem, kosti in zob do krepitve odpornosti organizma. Odrecite se sladkorju ali vsaj omejite njegov vnos: po študiji univerze v Kaliforniji imajo ljudje, ki na dan zaužijejo manj kot 100 gramov sladkorja, precej boljši imunski sistem in manj zbolevajo. Sladkor je eden največjih sovražnikov imunskega sistema, svarijo nutricionisti in tudi zdravniki. Tudi spanec je učinkovito zdravilo za imunski sistem, zato poskušajte vsako noč spati vsaj sedem ur. In smejte se: smeh je najboljši protistrup za vse! Niža stres in veča število belih krvničk, s katerimi se borimo proti boleznim. Raziskovalci trdijo, da je imunski sistem močnejši že po uri komedije.
In še: pomembno je gibanje! Neaktivnost namreč slabi odpornost proti boleznim. Zmerna vadba stimulira imunski sistem, niža nivo hormona stresa in spodbuja sproščanje molekul, ki se borijo proti vnetjem. Že dvajset minut gibanja na dan naj bi nižalo tveganje, da bomo zboleli za gripo, je pokazala študija britanske šole za higieno in tropsko medicino v Londonu, v kateri je sodelovalo 4800 ljudi. Če bo vadba krajša, je lahko bolj intenzivna, najboljši izbor sta tek in aerobna vadba (hitra, živahna hoja). Telovadi lahko vsakdo, tudi doma, sredi sobe: nekaj počepov in predklonov, in kri boste pognali po telesu, telo pa vam bo hvaležno!
Dišeča zaščita Eterično olje sivke koristi pri glavobolu pa tudi pri blaženju razdražljivosti in nespečnosti. Foto: shutterstock V obdobju prehladov in gripe si lahko pomagate z aromaterapijo pred uporabo se posvetujte s strokovnjakom, da si ne boste nakopali še več težav! Eterično olje evkaliptusa lajša dihanje, stimulira imunski sistem, deluje protivirusno in protibakterijsko. Bor stimulira, blaži bolečine in osveži organizem, zlasti dobro deluje pri vnetju dihalnih poti, bronhitisu in astmi ter v kombinaciji z evkaliptusom. Tudi rožmarinovo olje pomaga pri zamašenem nosu zaradi prehlada: je močan v borbi proti bakterijam, lajša dihanje. Prehlad pogosto spremlja glavobol, tega lahko blažimo z eteričnim oljem poprove mete (deluje protivnetno, uporabljamo jo lahko tudi pri občutku slabosti, utrujenosti, vrtoglavice) in sivke (uporabljamo jo lahko še pri odpravljanju notranjega nemira, razdražljivosti in težavah z nespečnostjo). Z oljem čajevca, pravijo strokovnjaki, lahko premagamo vse sezonske težave, tudi herpes. |