Terapevti naravnega zdravljenja naj ne bi postavljali diagnoz o zdravstvenem stanju, saj je to področje klasične medicine. Večinoma pa imajo določene sposobnosti, da prepoznajo težave, bolezni, motnje v energijskem pretoku, ugotovijo, kje je porušeno ravnovesje v organizmu in kaj bi bil lahko vzrok. Takšne informacije so dragocene predvsem takrat, ko se bolezen še ni pokazala z bolečino ali slabim počutjem in sploh ne vemo, da smo pravzaprav že zboleli. Z ustreznimi spremembami v vsakdanji rutini lahko prehitimo in preprečimo tudi resne bolezni. Prepoznavanja mogočih motenj v delovanju organizma z uvidi v energijsko stanje so dragoceno dopolnilo klasičnemu zdravljenju, žal pa jih tradicionalna medicina zaradi predsodkov o nestrokovnosti le redko upošteva.
Eden izmed načinov branja sporočil telesa je iridiologija ali iridiološka diagnostika. Temelji na opazovanju šarenice očesa, njenih barv, pik, črt. Terapevt iridiolog iz vseh teh podrobnosti razbere, v kakšnem energijskem stanju smo in kateri deli telesa so prizadeti. Pri tem so lahko zelo natančni, prepoznajo presnovne in prebavne težave, motnje v delovanju organov, obremenjenost s škodljivimi snovmi, izčrpanost pa tudi zahtevna čustvena stanja, ki morda načenjajo zdravje. Natančnost takšnih ocen je pri sposobnem iridiologu zelo visoka, v povprečju 80-odstotna. Še posebno zanimive so napovedi mogočih bolezenskih procesov, če se seveda ne spremenijo življenjske razmere, predvsem prehrana. Iridiologi so običajno zanesljivi pri napovedih mogočega razvoja tumorjev, cist, rakavih obolenj, še preden bi jih lahko pokazali najbolj občutljivi medicinski instrumenti, saj so prve bolezenske spremembe le na nematerialni energijski ravni.
Kako pomaga iridiologija? •• Bere zdravstveno stanje iz oči, •• opozarja na šibke točke organizma, •• naravna, neboleča, neškodljiva diagnostika, •• preventiva. | |
Oči so ogledalo duše. Številni terapevti naravnega zdravja menijo, da oči niso le zemljevid zdravja našega telesa, ampak tudi naše duše. Šarenica, kot jo opazujejo iridiologi, je razdeljena na 12 delov in sedem krogov s središčem. Desno oko odraža stanje desnega dela telesa, levo oko pa levega. Parni organi se pojavljajo tako v levem kot v desnem očesu. Nekaj posebnega je srce, ki se kot en organ odraža v obeh očesih hkrati. Bralci šarenice, iridiologi, so pozorni na spremembe v barvnih krogih, pikice, lise, še posebno pa na pravilne geometrijske like, na primer trikotnike, rombe, ki lahko nakazujejo na močno porušen energijski sistem. Pri odčitavanju anomalij na šarenici si pomagajo z nekakšnimi zemljevidi očesa, kjer je šarenica razdeljena na približno sto enot, pri čemer vsaka ustreza določenemu organskemu sistemu. Zanimivo je, da oko shranjuje podatke tudi o preteklosti – izkušen iridiolog lahko prebere, katere bolezni ste preboleli, ali ste bili kdaj poškodovani, kakšne so vaše dedne zasnove in podobno. Pri tem opazuje šarenico s prostim očesom ali pa si pomaga z lupo, zadnje čase pa so v rabi tudi natančnejši instrumenti.
Še malo zgodovine. Iridiologija ni novodobna metoda, znana naj bi bila že v starem Egiptu, vsekakor so jo poznali antični Grki, izraz pa je prvi uporabil madžarski zdravnik Ignaz von Peczely. Opazovanju šarenice in homeopatiji je posvetil vse življenje. Na dunajski medicinski fakulteti je opazoval paciente pred operacijo in po njej ter primerjal spremembe na njihovi šarenici, svoje ugotovitve pa je strnil v knjigi, ki je izšla leta 1880. Izdelal je tudi iridiološko karto, ki je postavila osnove sodobni iridiologiji. Čeprav je nedvomno črpal iz starodavnih znanj, pa se je njegova metoda razvila povsem naključno, ko je negoval sovo z zlomljeno nogo. Opazil je nenavadno rdečo piko v njenem levem očesu, ki je izginjala tako hitro, kot se je zdravila leva noga. Postal je pozoren še ne druge spremembe v barvi njenih oči in sklepal, da gre za izjemno dragocena sporočila, ki jih je treba le znati prebrati. Iridiologija, branje šarenice, je tako znova prišla do ljudi. Med opaznejše raziskovalce iridiologije spadajo švedski zdravnik Nils Liljeqvist (1893. objavil iridiološki atlas), nemški pater Emanuel Felke, homeopat (deloval okrog leta 1900) in kiropraktik Bernard Jensen, ki je po letu 1950 razširil branje iz oči v Združenih državah Amerike.
