Ni junaka, ki ga na delovnem mestu ne bi zgrabila lakota. Po navadi nam začne v želodcu kruliti med zajtrkom in kosilom ali kakšno urico pred odhodom domov. Saj bi lahko potrpeli do naslednjega obroka, a, kakor pravi tudi znana reklama, »si lačen ful drugačen«. Kaj torej prigrizniti? Sadje in zelenjava se zdita že skoraj logična izbira. A iz vrste razlogov so najboljši prigrizki na delovnem mestu orehi, pravi dr. Lenore Arab, profesorica medicine in zdravstvene preventive na kalifornijski univerzi UCLA.
Zdrave maščobe in še kaj
Večina oreščkov vsebuje koristne antioksidante polifenole, ki utegnejo znižati raven slabega holesterola LDL v krvi in dvigniti raven zdravega HDL, poleg tega pa znižujejo raven oksidacijskega stresa (ko v telesu naraste količina nevarnih prostih radikalov) in zmanjšujejo tveganje za razvoj žilnih obolenj. In med vsemi oreščki prav orehi vsebujejo največ polifenolov, potrjuje raziskava iz leta 2011, objavljena v strokovni reviji Royal Society of Chemistry. V orehovih jedrcih se v primerjavi z drugimi oreščki skriva tudi največ večkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki krepijo presnovo in zagotavljajo občutek sitosti. Obstajajo znanstveni dokazi, da večkrat nenasičene maščobne kisline pomagajo preprečevati nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Ameriško kardiološko združenje (AHA) je esencialne maščobe, ki jih najdemo v orehih, povezalo tudi z zniževanjem nevarnosti nastanka srčnih obolenj in kapi ter z na splošno boljšim zdravjem že na ravni celic. In to še ni vse: dr. Arabova poudarja, da orehi vsebujejo zelo malo soli in so zelo priročen prigrizek (brez lupine, seveda, sicer so lahko kar zahteven zalogaj). Pa še zobne sklenine ne poškodujejo – mandlji utegnejo biti za marsikoga nekoliko pretrdi.
Hranilna sestava orehov V orehih je okoli 68 odstotkov maščob. Največji delež sestavljata linolna in linolenska kislina, ki sta esencialni maščobni kislini. Poleg tega vsebujejo še okoli 15 odstotkov beljakovin in približno 13 odstotkov sladkorjev, da ne govorimo o folni kislini ter vitaminih C in E. Najpomembnejši makroelementi so kalcij, magnezij in železo, med mikroelementi pa selen, baker in cink. Pomembna sestavina je tudi elaginska kislina, ki zmanjšuje možnost razvoja rakavih obolenj. |
Hrana za možgane
A morda je še najboljši razlog, zakaj za malico na delovnem mestu jesti orehe, njihova blagodejnost za naše možgane. Dr. Lenore Arab in njeni kolegi so v nedavni raziskavi primerjali prehranske navade in življenjski slog več tisoč odraslih in ugotovili, da so v testih, ki so preverjali spomin, koncentracijo in »hitrost procesiranja podatkov«, ljudje, ki so redno jedli orehe, opazno prehiteli tiste, ki jih niso uživali. Rezultati so ostali signifikantni tudi potem, ko so jih prilagodili glede na starost, raven telesne dejavnosti in druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na učinkovitost delovanja možganov. Najboljša stvar pri vsem skupaj pa je, da je za to dovolj že šest ali sedem orehovih jedrc. »Kakor kaže, gre pri orehih in njihovem koristnem vplivu na delovanje možganov za kombinacijo hranljivih snovi, ki krepijo kognitivno zdravje, in ne le za eno sestavino,« pojasnjuje dr. Arabova. V orehih so namreč tako vitamini in antioksidanti kakor rastlinske maščobne kisline omega 3.
Če na hitro povzamemo, so orehi v bistvu prehranski dodatek, ki nam ga je podarila mati narava. »Dovolj je že pest orehov na dan. Ne zgodi se ravno pogosto, da znanost ponudi tako preprost nasvet,« sklene dr. Arabova.
Hranilna sestava orehov V orehih je okoli 68 odstotkov maščob. Največji delež sestavljata linolna in linolenska kislina, ki sta esencialni maščobni kislini. Poleg tega vsebujejo še okoli 15 odstotkov beljakovin in približno 13 odstotkov sladkorjev, da ne govorimo o folni kislini ter vitaminih C in E. Najpomembnejši makroelementi so kalcij, magnezij in železo, med mikroelementi pa selen, baker in cink. Pomembna sestavina je tudi elaginska kislina, ki zmanjšuje možnost razvoja rakavih obolenj.
