Pijte veliko vode, še posebno poleti, so nenehni nasveti strokovnjakov, ki opozarjajo, da ni dovolj, da pijemo le takrat, ko smo že žejni. Po navadi je takrat že pozno. Piti je je treba ves dan po malem, da bomo poskrbeli za normalno delovanje celotnega organizma, od notranjih organov, sklepov do vezivnih tkiv, tako se bomo tudi dobro počutili.
Voda ima vsekakor veliko vlogo pri uravnavanju temperature telesa. Je v prebavnih, sklepnih in drugih telesnih tekočinah, varuje organe in vezivna tkiva; prek krvi oskrbuje celice s hranili in kisikom ter odplavlja odpadne in odvečne snovi iz telesa. Ker naše telo vodo nenehno izgublja, jo moramo ves čas nadomeščati, da ne bi dehidrirali. Izgubljamo jo prek kože z znojenjem, prek pljuč z izdihanim zrakom, prek ledvic z urinom in prek črevesja z blatom. Velike izgube so mogoče tudi pri močni driski ali pri bruhanju. Kot pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, lahko pri normalnih aktivnostih, torej pri vsakodnevnih opravilih, že z znojenjem izgubimo liter vode na dan. Pri enourni intenzivni vadbi ali zelo visokih temperaturah, ki jih čez poletje ne manjka, pa liter izgubimo že v eni uri. Zato moramo biti zelo pazljivi, da to tekočino nadomestimo!
Glavobol in temno rumen urin
Večina nas prav ob občutku žeje največkrat pomisli, da bi morali spiti kozarec vode. Toda ni le žeja tista, ki kaže na to, da našemu telesu primanjkuje tekočine. Poleg te so simptomi, s katerimi nas telo opozarja, da mu primanjkuje vode in da smo že dehidrirani, tudi temno rumen ali rumeno rjav urin, glavobol in zaprtje, kot je pred časom za žensko revijo Women's Health dejal tudi priznani ameriški fiziolog Greg Justice. Temno rjava barva urina kaže na to, da je v telesu preveč odpadnih snovi, ki se same brez p o m o č i vode težko izločijo iz telesa. Normalen človeški urin je skoraj prozoren in brez vonja. In če ne pijemo dovolj, bodo strupi ostali v telesu in povzročali težave. Ena od teh težav je tudi zaprtje, ki prav tako kaže na to, da smo že dehidrirani. Ravno voda pomaga vsem odpadnim snovem, ki potujejo skozi naše črevesje, da se vsakodnevno izločajo. Če je primanjkuje oziroma ni dovolj tekočine, te snovi zastanejo, posledici pa sta zaprtje in oteženo ali celo nemogoče izločanje blata. Eden najpomembnejših pokazateljev, da našemu telesu primanjkuje tekočine in da jo je nujno nadomestiti, je tudi glavobol. Namreč, ko telo izgublja vodo, izgublja tudi sol. Za te spremembe so še posebno občutljivi naši možgani, ki takoj opozorijo, da je treba nekaj storiti. Bolj ko nas boli glava, več vode nam primanjkuje. Brez nje se namreč zmanjšuje količina krvi v možganih, ki tako ne dobijo dovolj kisika in pojavi se glavobol. Manj ko je je, bolj se krvne žile v možganih širijo, kar glavobol še stopnjuje. Zato ameriški strokovnjak svetuje, da takoj, ko prepoznate vsaj enega od znakov dehidracije, nemudoma popijte kozarec ali dva tekočine ter poskrbite tudi za vnos soli.
Pazite na otroke in starejše
Dehidracija je posledica nezadostnega nadomeščanja izgubljene tekočine iz telesa, premajhnega vnosa ali povečane izgube. Zdravniki ločijo akutno dehidracijo, torej tisto, ki na primer nastane pri intenzivni telesni vadbi in akutni driski, in kronično dehidracijo, ki nastane, če tekočin v telesu primanjkuje dlje. Dehidracija je lahko blaga, zmerna ali huda. Nikakor pa je ne smemo podcenjevati, saj kot opozarjajo na NIJZ, hujša dehidracija lahko tudi vodi v smrt. Poleg prej omenjenih znakov dehidracije, kot so glavobol, zaprtje in driska, na premalo vode v telesu kažejo tudi slabost, utrujenost, izguba teka, suha usta, mišični krči in pospešen srčni utrip. Nanjo pa kažejo tudi zmanjšana napetost in prožnost kože, zmanjšana vlažnost sluznic in vdrte oči. Pri pojavu katerega koli znaka poskrbite, da boste v telo vnesli dovolj tekočine – najboljša je seveda voda (iz vodovoda), če vam ta ne gre po grlu, pa jo lahko nadomestite s čaji ali pa čez dan pojeste več sadja in zelenjave, ki prav tako vsebujeta veliko tekočine.
Poleti morajo na zadostno pitje še posebno paziti otroci in starejši ljudje, pri katerih se najpogosteje pojavi dehidracija. Na pitje jih je treba dosledno opozarjati: otroci na to pogosto pozabijo, ker so zatopljeni v igro, starejši pa preprosto ne čutijo žeje. Dehidracija poleti bolj ogroža tudi rekreativne športnike, kolesarje ali tekače, ki nemalokrat poskušajo v največji vročini doseči najboljši rezultat. Vsem njim zdravniki še posebej svetujejo, naj zaužijejo dovolj tekočine, ne le vode, pač pa tudi izotoničnih napitkov, da bodo nadomestili vso tekočino in snovi, ki so jih z vadbo izgubili.
Pa še nasvet, ki velja za vse. Vode ne smemo nadomeščati s kavo, pravim čajem, gaziranimi ali alkoholnimi pijačami. Kofein in alkohol namreč delujeta blago diuretično, zato še pospešita izločanje vode iz telesa.
