Hormoni nagajajo, ko jih je premalo

Ginekologi smo trdno prepričani, da se lahko kakovost ženskega življenja ohranja v pozno starost," pravi prim. Lucija Vrabič Dežman, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, ki poskuša spremeniti splošno prepričanje, da z nastopom menopavze ni kaj zdraviti, saj gre za naravni potek in bližnjico k starosti. »Zdaj ženske po menopavzi živijo še tretjino svojega življenja. Menopavza je dogodek, ne obdobje. Gre za zadnjo menstruacijo, klimakterij pa nastopi nekaj let pred njo in po njej, zanj so značilne motnje menstrualnega ciklusa, spremembe v razpoloženju, zaradi katerih veljamo ženske v teh letih za sitne, težavne in čustveno nepredvidljive,« pravi Vrabič Dežmanova in poudarja, da moramo v civilizaciji, kjer prevladuje kult mladosti, lepote in vitalnosti, poskrbeti, da ženska po menopavzi ohrani svoje mesto v družbi. »Ženske po menopavzi moramo ostati vidne. Na to obdobje se lahko pripravimo in tako živimo lepo, kakovostno življenje in še kaj dobrega postorimo,« pravi ginekologinja. Kako ohranjati mladost? Ali sprejeti menopavzo kot nekaj neobhodnega? Ali narediti preobrat in se pripraviti?

Spremembe življenjskega sloga

Ob težavah, najpogosteje gre za spremembe menstrualnega ciklusa in vročinske oblive, nespečnost, razdražljivost, čustveno nestanovitnost, neodločnost, jokavost, glavobol, bolečine v sklepih, pospešeno bitje srca in številne druge, je treba biti odločen. Nadomestiti je treba poglavitni vzrok težav, upad hormonov, zlasti estrogena.

Brez tega po več letih nastopijo t. i. srednjeročne posledice pomanjkanja hormonov na področju sečil in spolovil, dolgoročne možne posledice so mogoče srčno-žilne bolezni in osteoporoza. Ob hormonskem zdravljenju ginekologinja prim. Vrabič Dežmanova ženskam svetuje spremembo življenjskega sloga, zdravo prehrano, redno gibanje in metode obvladovanja stresa. Poudari, da so veliko škode naredile bombastične novice o škodljivosti hormonskega zdravljenja, ki so razcepile laično in tudi strokovno javnost. Ženske so se ustrašile, zdraviti pa so se prenehale prav tiste, ki bi ga najbolj potrebovale. Opozorila je, naj ne nasedamo propagandi o bioidentičnih hormonih kot naravnih in edinih pravih, da gre za nepreizkušene pripravke brez ustreznih kontrol učinkovitosti in varnosti. »Posledice jemanja takih zvarkov so lahko hude,« pravi ginekologinja. »V zadnjih letih so se zvrstile številne vnovične analize izsledkov raziskav, v katerih so ženske zdravili s hormoni. Avtorji navajajo, koliko prednosti prinaša hormonsko zdravljenje, kako učinkovito preprečuje številne bolezni, podaljšuje življenje in izboljšuje njegovo kakovost. 

Poznamo več oblik hormonskega zdravljenja, uporabljamo čim manjši odmerek in zdravljenje priporočimo, ko koristi pretehtajo tveganje. Zdravljenje je priporočljivo začeti čim prej po menopavzi, možna je izbira med več vrstami in oblikami. Nihče več ne zapoveduje maksimalnega trajanja zdravljenja, saj je odločitev v vsakem primeru drugačna,« razloži prim. Vrabič Dežmanova.

Stranski učinki?

Doc. dr. Branka Žegura, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, poudarja, da je med zdravniki in uporabnicami prevladalo napačno prepričanje o škodljivosti hormonske terapije za odpravo menopavznih težav. »Danes vemo, saj so izsledki te iste študije in novih kristalno jasni in kažejo, da se zaradi hormonskega zdravljenja tveganje za raka dojke ne poveča oziroma se šele po petih letih jemanja, a kljub temu je nizko (manj kot en dodaten rak dojke na 1000 žensk), pri monoterapiji z estrogeni pa je tveganje za raka dojke celo manjše kot pri neuporabnicah hormonskega zdravljenja,« pojasnjuje dr. Žegura. »Oblika hormonske terapije vpliva tudi na mogoče trombembolične zaplete. Zato se še posebno priporoča transdermalna uporaba hormonskega zdravljenja, saj se s tem izognemo prvemu prehodu skozi jetra, odmerki estrogena so manjši, hkrati je manj neželenih učinkov,« še doda.

Žegurova poudarja, da ima hormonsko zdravljenje lahko zaščitni učinek pred aterosklerozo in srčno-žilnimi boleznimi pri starostni skupini od 50 do 60 let oziroma če je manj kot 10 let od menopavze. Pri starejših uvajanje takšnega zdravljenja poveča tveganje, saj je proces ateroskleroze že preveč napredoval. Prim. Vrabič Dežmanova sklene, da je treba menopavzo dojeti kot svojevrsten jubilej, saj zapira vrata rodnega obdobja, a hkrati odpira mnogo novih oken. To so okna priložnosti. »Po menopavzi jih imamo ženske še veliko, saj je pred nami več kot tretjina življenja. Naše vodilo naj bo – naj se jih odpre čim več,« spodbuja ginekologinja.