O pojavnosti sezonske gripe, viroz in prehladov z doc. dr. Majo Sočan, dr. med., specialistko za interno medicino na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Na začetku navadno težko razlikujemo med gripo in prehladom, zato: kateri bolezenski znaki opozarjajo, da gre najverjetneje za prehlad, in kateri so značilni za gripo?
Običajen prehlad je blaga bolezen z nahodom in brez vročine. Gripa se začne nenadoma – to je njena glavna značilnost – z visoko vročino, močnimi bolečinami v mišicah, nadležnim kašljem, precejšnjo utrujenostjo in zmanjšano telesno zmogljivostjo.
Ali moramo tudi prehlad jemati resno in zakaj?
Vsaka okužba obremeni naš organizem, zato je smiselno, da počivamo in ne hodimo preveč okoli, kadar kašljamo in kihamo. Tako ne prenašamo okužbe na druge. Poleg tega telo potrebuje čas za okrevanje. Zato se ne precenjujmo, večje aktivnosti, tudi če smo zgolj prehlajeni, niso priporočljive.
Kdaj smo bolj ogroženi, da se na gripo naveže še pljučnica?
To je odvisno od posameznika in njegovega splošnega zdravstvenega stanja ter starosti. Otroci, mlajši od enega leta, in starejši po 65. letu ali ljudje s kroničnimi obolenji, kot so srčne in pljučne bolezni, so gotovo bolj ogroženi, da bi se pri njih gripa zapletla še s pljučnico.
Kdaj je dobro, da obiščemo zdravnika?
Nujno moramo na pregled, če okužba ne mine v nekaj dneh in se slabša, če je vročina nad 39 stopinj Celzija več kot tri dni zapored in je ne moremo znižati, če težko dihamo, gnojno izkašljujemo. Znaki kažejo na resnost bolezni in da se je gripa zapletla z bakterijsko okužbo. Pri majhnih otrocih je to obdobje krajše, ko začno odklanjati pitje tekočin, kar lahko privede do izsušitve. Zanje je to nevarneje kot pri odraslih. Takrat se je treba posvetovati z zdravnikom, morda bodo potrebovali rehidracijo za preprečevanje izgube tekočine, morda antibiotično terapijo.
Kako je s kužnostjo med prehladom in gripo?
Pri respiratornih virusih, ki povzročajo okužbe dihal, smo najbolj kužni dan pred izbruhom bolezenskih simptomov. Tedaj je količina virusov največja v nosu in nasploh v izločkih dihal. Še vedno je visoka kužnost dan ali dva po pojavu bolezenskih znakov, nato začne padati. Seveda prebolevanje akutne okužbe ni pri vseh ljudeh enako. Otroci izločajo bistveno več virusov in so bolj kužni. Pri odraslih, ki so respiratorna in virusna obolenja kdaj že preboleli, kužnost prej mine. V štirih, petih dneh običajno normalno zdrava odrasla oseba ni več kužna.
Kakšni so letošnji podatki o številu obolelih za akutnimi okužbami dihal in gripo? Kdaj je večja možnost epidemije?
Letošnje številke še ne kažejo na veliko razširjenost gripe, pogostost akutnih okužb dihal pa je letnemu času primerna. Povečevati se začne s septembrom, ko se ozračje malce shladi, spremeni vlažnost in je manj sonca. Pojavijo se rinovirusi, to so virusi običajnega prehlada. Tudi letos smo jih zaznali. Več otrok je prehlajenih, ni pa hujšega pritiska na bolnišnice, ker okužba ni tako težka. Čim hladneje bo in bolj bo ozračje suho, večja bo možnost, da virusi gripe in respiratorni sincicijski virus preživijo tudi na površinah. Zaradi neugodnih vremenskih razmer se bo več ljudi zadrževalo v zaprtih prostorih, s čimer se bo povečala možnost, da se nalezemo drug od drugega. Virusi se širijo kapljično in s stikom. V ugodnem vremenu ne pričakujemo naglega povečanja obolenj, seveda bodo novoletne počitnice delale v korist temu, da bo infekcij manj, ker bodo otroci narazen. Januar bo pokazal, ali bo več akutnih okužb dihal in gripe ter v kolikšnem obsegu.
Je cepljenje proti gripi še koristno? Za koga najbolj?
Nedvomno je koristno. Poudarim naj, da ne zaščiti vsakogar in v vseh okoliščinah. Cepivo proti sezonski gripi ni stoodstotno učinkovito, čeprav se ljudje cepijo, obstaja možnost, da za gripo zbolijo, vendar je manjša, kot če se ne bi. Zelo pomembno pa je, da je pri cepljenih potek gripe lažji, manj zapleten. Smiselnost cepljenja je največja pri starejših ljudeh in kroničnih bolnikih, ki jih gripa najbolj ogroža.
Je mogoče zaradi mutacije virusa zboleti kljub cepljenju?
Lani smo se soočili z dejstvom, da ena komponenta v cepivu ni bila učinkovita. Za letos še nimamo podatka o učinkovitosti, doslej je bilo namreč v Evropi premalo izoliranih virusov influence. Virusi, ki so bili izolirani in opredeljeni, pa za zdaj kažejo dosti dobro ujemanje s tistimi, ki jih vsebuje cepivo. Torej, ne moremo še govoriti o mutaciji, ki bi nas skrbela.
Za konec: kako nastaneta vnetje sinusov in bronhitis? Ali povzročajo angino virusi ali bakterije?
Vnetje sinusov ali obnosnih votlin je pogosto povezano s prehladnim obolenjem. Ko smo prehlajeni, se zračenje sinusov preneha in obstaja možnost, da se v obnosnih votlinah razmnožijo bakterije, kar pospeši vnetje. Pri bronhitisu imamo vnete velike dihalne poti, bronhije. Največkrat je virusen, spremlja ga nadležen, suh, dražeč kašelj, včasih tudi gnojni izmeček. Angina strokovno imenujemo infekcijo v žrelu, ki jo povzroča bakterija streptokok. Ljudje radi rečejo infekciji v žrelu, ki jo povzroči virus ali druga bakterija, tudi angina. Vsako vnetje v žrelu ne zahteva antibiotičnega zdravljenja, če pa je tako vnetje streptokokno, pri katerem so žrelnice močno povečane, otekle, obložene, tedaj gre za streptokokno angino, ki jo zdravimo z antibiotikom. Podobne spremembe v žrelu najdemo pri infekcijski mononukleozi, ki je virusna.
