Hepatitis C v Sloveniji ni redka bolezen. Ocenjujejo, da je okuženih vsaj 10 tisoč ljudi. »A manj kot polovica okuženih je diagnosticiranih, med tistimi, ki pa imajo postavljeno diagnozo, pa je tudi veliko takih, ki ne poiščejo pomoči pri ustreznem specialistu,« je povedala prof. dr. Mojca Matičič, dr. med. s klinike za infekcije in vročinska stanja.
Virusi hiv, hepatitis B in C se prenašajo na enak način: z okuženo krvjo, z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženimi in z matere na otroka. Za vse tri viruse je značilno, da lahko okužba poteka popolnoma nezaznavno, zato jo okuženi širi naprej. Kar pa ogroža posameznikovo zdravje, kajti neprepoznana okužba vodi v kronično bolezen, ki se lahko konča tudi tragično. Hiv se nadaljuje v aids, okužbe s hepatitisom B in C pa lahko vodita v kronično vnetje jeter, ki se konča z odpovedjo organa ali pa z rakom na jetrih, ki je dokazano povezan z okužbo z obema virusoma.
Razlika med hepatitisom B in C ter virusom hiv je v tem, da za virus hiv in hepatitis B imamo zdravilo, ki okužbo uspešno nadzoruje. Za hepatitis C pa imamo zdravilo, ki bolezen pozdravi! Torej je hepatitis C ozdravljiva bolezen. »Virusa hiv in hepatitis B prodirata v jedro celice in za zdaj znanost še nima zdravila oziroma metode, s katero bi ju lahko 'izgnali' iz jedra celice. Virus hepatitisa C pa v svojem razmnoževanju obide jedro celice, ne gre vanj,« je pojasnila prof. dr. Matičičeva. »Biser, s katerim nam je medicina postregla letos, je zdravilo, ki pozdravi skorajda vse bolnike s hepatitisom C, če so le ti prepoznani pravočasno. Gre za najučinkovitejše protivirusno zdravilo v zgodovini medicine,« je še dodala.
Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana bo od 23. do 27. novembra med 15.00 in 17.00 uro potekala akcija testiranja na okužbo s hiv in z virusoma hepatitisa B in C. Testiranje bo ANONIMNO, BREZPLAČNO, BREZ NAPOTNICE. Poleg oddaje majhnega vzorca krvi se boste tam pogovorili z zdravnikom, ki bo tudi odgovarjal na vaša vprašanja. |
Po mnenju strokovnjakov imamo v Sloveniji na srečo vse možnosti, da bolnikom s hiv/aidsom in hepatitisoma B in C nudijo kar najboljšo zdravstveno oskrbo, saj Slovenija sodi v evropski vrh po uspešnosti vodenja in zdravljenja tovrstnih bolnikov. Žal pa ne morejo pomagati tistim, ki so okuženi, a za okužbo še ne vedo in zato ne poiščejo pravočasno pomoči pri ustreznem specialistu.
Zelo veliko bomo torej naredili že s tem, da se bomo testirali. »Razmislite, ali ste v življenju imeli stik s kakršni koli tveganjem, lahko gre za en snif ali pa en nezaščiten spolni odnos, da bi se lahko okužili,« poziva prof. dr. Mojca Matičič.
»Le zgodnje odkritje okužbe lahko vodi do uspešnega nadzora bolezni. Še bolje od odkrivanja okužbe pa je seveda, da se sploh ne okužite, zato pomislite na vse mogoče pasti, preden se izpostavite kakršnemu koli tveganju za okužbo. Odločitev je povsem v vaših rokah,« je zaključila prof. Matičičeva.
Če boste na katero koli vprašanje odgovorili pritrdilno, obstaja sum, da ste bili izpostavljeni okužbi s hiv in/ali hepatitisom B ali C. In je razmislek o testiranju na mestu.
- Ali ste kadar koli pred letom 1993 prejeli kri ali krvne pripravke?
- Ali ste bili kadar koli izpostavljeni prebadanju kože ali sluznic (pirsing), tetoviranju?
- Ali ste zdravstveni delavec in ste pri svojem delu izpostavljeni krvi ali krvnim pripravkom?
- Ali ste kadar koli njuhali droge (zdaj ali v preteklosti)?
- Ali ste si kadar koli injicirali droge (zdaj ali v preteklosti)?
- Ali ste se kdaj naključno zbodli z odvrženo iglo?
- Ali ste se vi ali vaš partner kdaj v preteklosti zdravili zaradi spolno prenosljive okužbe?
- Ali živite v skupnem gospodinjstvu z osebo okuženo z virusom hepatitisa C?
- Ali ste ožji družinski član osebe okužene z virusom hepatitisa C?
- Ali imate bolezen ledvic in se zdravite s hemodializo?
- Ali imate hemofilijo?
- Ali so vam presadili organ?
- Ali ste kdaj bivali v zaporu?
- Ali ste kdaj sodelovali pri vojaških aktivnostih v tujini?
