Posledice nezdravljenega visokega krvnega tlaka, ki ga imenujemo tudi tihi ubijalec, so lahko resni srčno-žilni zapleti, vendar ljudje še premalo skrbimo za njegovo normalno vrednost. Nekaj dejstev pojasnjuje mag. Jana Brguljan Hitij, dr. med., predstojnica na kliničnem oddelku za hipertenzijo Interne klinike UKC Ljubljana.
Kako zdravniki razlagate podatek, da ima že več kot polovica odraslih Slovencev povišan krvni pritisk?
Povišan krvni tlak (hipertenzija) je razširjena bolezen. Verjetno je posledica načina življenja in staranja prebivalstva, delno pa tudi zavedanja ljudi o pomenu povišanja krvnega tlaka, zaradi česar si ga izmerijo večkrat. Priporočljivo je vsaj enkrat letno, tisti, ki imajo blago do zmerno hipertenzijo, pa pogosteje, da se začno pravočasno zdraviti. Pri obravnavanju in povečanju zavedanja o nevarnosti hipertenzije smo gotovo ogromno naredili z Združenjem za hipertenzijo, ki drugo leto praznuje petindvajsetletnico delovanja. Poudarim naj, da so tudi metode merjenja lažje.
Krvni tlak se v našem telesu stalno spreminja, kajne?
Načeloma je vedno v mejah normale, ob določenih stanjih se fiziološko poviša, denimo če se razburimo ali se nam kaj stresnega zgodi. A takšno odzivanje je normalno. Mogoče pa je tudi, da se katero drugo bolezensko stanje izraža s povišanjem krvnega tlaka. Denimo, velikokrat najdemo malignomska obolenja. Ko je nekaj narobe, telo išče mehanizem, s katerim bi na to opozorilo.
Kakšen je optimalen krvni tlak?
Krvni tlak, ki je enak ali višji od 140/90 mmHg, je visok. Pod to vrednostjo je normalen, optimalen je do 120/80 mmHg; prva vrednost je sistolični krvni tlak v žilah med srčnim utripom, druga takrat, ko se srce razteza in pripravlja na ponoven utrip. Zapomnili naj bi si še eno vrednost, in sicer pri sladkornih bolnikih, ki znaša 140/95 mmHg.
Velikokrat se nam zgodi, da nam medicinska sestra v ambulanti nameri visok krvni tlak, domače meritve pa kažejo normalnega. To pripisujete sindromu bele oziroma modre halje, kajne?
Drži, ampak tudi ob enkratnem obisku v ambulanti ga je treba meriti večkrat zapored. Priporočljivi so merilniki z manšeto na nadlakti, tisti na podlakti niso vedno in povsem zanesljivi, posebno pa ne naprstni. Prej ne pijmo kave, ne kadimo, gremo na stranišče in se umirimo. Šele nato izvedemo postopek in ga po minuti ali dveh ponovimo, morda tudi tretjič. Mogoče je seveda, da si ljudje doma izmerijo krvni tlak in je previsok, v ambulanti pa je nizek. Okoli 10 odstotkov populacije ima t. i. prikrito oziroma maskirano hipertenzijo. Zakaj, ne vemo natančno. A te ljudi bi morali zdraviti, vendar jih ne, ker jih ne odkrijemo.
Medicinska znanost ločuje med esencialno in sekundarno hipertenzijo. Kaj to pomeni?
Sekundarna hipertenzija je povzročena z nekim dogajanjem, torej jo povzroči drugo obolenje, lahko je endokrina, renovaskularna ali renoparenhimska. Če je endokrina, jo povzročajo različne hormonske motnje, najpogostejši je hiperaldosteronizem ali feokromocitom. Pri obliki renoparenhimske hipertenzije gre za okvaro ledvic. Renovaskularno hipertenzijo povzroča zoožitev arterij, ki vodijo k ledvicam. Pri sekundarni hipertenziji ne pomislimo dovolj pogosto na motnje spanje, t. i. sleep apnea. Če je nekdo hud smrčač, si s tem povišuje krvni tlak.
Največ, okoli 95 odstotkov, je primarne hipertenzije, za katero ne poznamo natančnega vzroka. Delno je povezan z dednostjo, drugi dejavniki so denimo moški spol, povečana telesna teža, povečan vnos soli, premajhna fizična aktivnost, preveč stresa, premalo spanja, tudi kajenje.
Kateri so simptomi, ki nas lahko opozorijo na povišan pritisk, čeprav praviloma bolezen ne opozarja nase, kajne, še več, številni hipertoniki se načeloma ne počutijo slabo?
Simptomi so lahko povsem splošni, lahko se pojavi zatilni glavobol, včasih težave z uriniranjem, splošna napetost telesa.
Kako nevaren je visok krvni tlak, brez še drugih dejavnikov tveganja?
Visok krvni tlak je najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih obolenj. To se je pokazalo že v več študijah, zato je zares pomembno, da se tega zavedamo.
Katerim bolnikom namenjate posebno pozornost?
Tistim, ki so dedno obremenjeni, in vsem, ki so v območju t. i. predhipertenzije, se pravi, ki imajo sistolični krvni tlak od 130 do 140 mmHg in diastolični krvni tlak od 85 do 90 mmHg. Pri okoli 60 odstotkih se razvije visok krvni tlak.
Kako si lahko pomagamo sami vzdrževati njegovo zdravo raven, če se pojavi v lažji obliki? Zdrav življenjski slog je gotovo izhodišče zdravljenja?
Izboljšanja počutja se najprej lotimo s spremembo lastnih slabih navad. Glavni elementi so zmanjšanje soli za polovico, ustrezna zdrava prehrana, zmanjšanje telesne teže, če je previsoka, redna telesna aktivnost, prenehanje kajenja.
Zakaj je sol tako nevarna?
Sol veže vodo nase, zaradi česar poveča volumen krvi. Tako se dviga krvni tlak. Je pa res, da so nekateri ljudje občutljivejši, medtem ko drugi ne reagirajo.
Ker ne poznamo vzroka hipertenzije, je zdravljenje simptomatsko, in ne vzročno. Kako se odločite za najustreznejšo metodo in dosežete normalizacijo tlaka?
Vsaj na začetku si z doslednim upoštevanjem zdravega življenja veliko pomagamo. Če to ne zadostuje, je potrebno farmakološko zdravljenje. Zdravnik se na podlagi opravljenega pregleda in preiskav odloči za najustreznejše zdravilo iz skupine petih.
