Okužbo širi tisti, ki se ne zdravi

V Evropi število okužb z virusom HIV, ki povzroča aids​, narašča, toliko okuženih kot lani še niso zabeležili, poudarjajo zdravstvene oblasti. V 53 evropskih državah se je lani okužilo kar 160.000 ljudi, sporočata Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Če se bo trend nadaljeval, pravijo zdravstvene oblasti, nikakor ne bomo dosegli cilja, in ta je konec epidemije virusa HIV do 2030. Število okuženih najhitreje raste v vzhodni Evropi, zlasti med starejšimi nad 50 let, ki uporabljajo prepovedane droge.

Evropa mora torej narediti več na področju preventive, v povprečju od okužbe do postavitve diagnoze minejo tri leta, kar je preveč, poudarjajo. Prav pomen zmanjšanja še zmeraj visokega deleža poznih diagnoz okužbe z virusom HIV je v ospredju letošnjega sporočila ob svetovnem dnevu aidsa. Z zgodnejšim odkrivanjem in zdravljenjem lahko pomembno vplivamo na boljše izide zdravljenja, obenem pa tudi omejujemo širjenje okužbe. Varna spolnost in redna uporaba kondomov ostajajo ključni dejavniki pri zajezitvi svetovne pandemije.

V Sloveniji manj novih diagnoz

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v letu 2017 v Sloveniji beležimo manj novih diagnoz okužbe z virusom HIV v primerjavi z lanskim letom. Slovenija po kriterijih epidemije, ki jih določa Svetovna zdravstvena organizacija, ostaja med državami z nizko stopnjo epidemije oziroma z zelo nizkim deležem oseb, ki živijo s HIV. Letos je bilo do vključno 22. novembra v skladu z zakonsko obvezo prijavljenih 33 primerov novih diagnoz okužbe s HIV, 31 med moškimi in dve med ženskami. Poleg tega so bili prijavljeni še trije primeri pri ljudeh, ki so jim diagnozo postavili v tujini že pred letom 2017 in so se letos začeli zdraviti v Sloveniji. Letos je do vključno 22. novembra za aidsom zbolelo sedem ljudi, trije manj kot lani; pri šestih so okužbo s HIV prepoznali šele v letu 2017, po diagnozi aidsa sta letos umrla dva človeka.

»Med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, smo v nasprotju z lanskim letom, ko smo zabeležili največ novih diagnoz okužbe s HIV kadar koli, letos do vključno 22. novembra zabeležili le 23 novih diagnoz, kar je najmanj v zadnjih desetih letih. Poleg tega smo med njimi, v nasprotju z lani, ko smo zabeležili 18 zelo kasnih diagnoz okužbe s HIV, ko imajo okuženi že hudo prizadet imunski sistem in bi že nujno morali prejemati protiretrovirusna zdravila, letos do vključno 22. novembra zabeležili le devet tako kasnih diagnoz, kar je najmanj v zadnjih desetih letih. Padec novih diagnoz okužbe s HIV med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, je predvidoma posledica uspeha kombinirane preventive, predvsem sprememb glede dostopnosti testiranja in kulture testiranja med njimi, ter takojšnjega zdravljenja tistih z novo diagnozo okužbe s HIV,« pojasnjuje prof. Irena Klavs z NIJZ.

Diskriminacija, stigmatizacija

»V minulih letih smo v Sloveniji začeli izvajati testiranje na HIV in preostale spolno prenosljive okužbe med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, kar se je izkazalo kot zelo učinkovito, zato smo veseli, da je ministrstvo za zdravje podprlo naš program za naslednja tri leta, kar nam omogoča redno izvajanje, predvsem pa da ga širimo po vsej Sloveniji. Poleg testiranja na sedežu društva izvajamo redna testiranja v večjih krajih, s čimer dosegamo dobro regionalno pokritost in dostopnost, načrtujemo pa še uvedbo testiranja na nekaterih novih lokacijah. Termini testiranja so dostopni na spletni strani www.kajisces.si,« je povedal Mitja Ćosić iz Legebitre, kjer veliko pozornosti posvečajo tudi podpori ljudem, ki živijo s HIV, in preprečevanju njihove diskriminacije in stigmatizacije.

Nevladne organizacije DIH, ŠKUC, Legebitra, Drogart opozarjajo, da je diskriminacija ljudi s HIV v zdravstvu, posebno med zobozdravniki, še zmeraj močna, kar je nesprejemljivo, saj je zakonsko prepovedana in etično sporna. »To ni skladno niti z doktrino zdravljenja niti s poznavanjem realnega tveganja za prenos virusa pri zdravljenih osebah s HIV. Pomembno je, da so vsi pacienti obravnavani enako, upoštevajoč previdnostne ukrepe pri vseh. Zaradi stigme in diskriminacije izgubljamo priložnosti za uspešno zdravljenje, saj se ljudje bojijo testirati, obenem pa imata tudi izjemno negativne socialne in psihološke posledice na življenje oseb, ki živijo s HIV,« poudarjajo nevladne organizacije.

Pogostejše testiranje

»Zdravstveno osebje pozivamo, naj ob indikacijah testira pogosteje, saj je delež testiranih na HIV v Sloveniji še zmeraj nizek,« poudarja prof. Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani in še, da je preiskave treba izvajati le v pooblaščenih laboratorijih in jih pri ljudeh z višjim tveganjem pogosteje ponavljati, vsaj vsakih šest mesecev. »Prizadevamo si, da bi družinski zdravniki pogosteje testirali na HIV,« dodaja dr. Nena Kopčavar Guček. »Odnos med osebnim izbranim zdravnikom in bolnikom je zaupen, kontinuiran, s pogostimi stiki in nizkopražnim dostopom. Brezplačno zaupno testiranje na HIV pri izbranem družinskem zdravniku se obračunava kot ločeno zaračunljiv material, s čimer je omogočena široka dostopnost. Kljub temu se ga tako pacienti kot zdravniki ne poslužujejo pogosto, kar je velika škoda, saj je to najenostavnejši način testiranja, ki bi lahko obenem tudi pomembno vplival na normalizacijo in destigmatizacijo testiranja na HIV.«

Ljudje s HIV lahko živijo kakovostno in dolgo, pravi prof. Janez Tomažič s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja: »Ravno smo izdali zloženko z nasveti za zdravo življenje Živeti življenje, ki je namenjena ljudem s HIV: na kaj morajo biti pozorni v različnih obdobjih svojega življenja za preprečevanje bolezni notranjih organov, kosti, oči itd., ki so pri naših varovancih pogostejše, kljub učinkovitemu zdravljenju. Že leta si prizadevamo proti diskriminaciji svojih pacientov in poudarjamo, da je diskriminacija v zdravstvu in zunaj njega odsev nevednosti!

Okužbe ne širijo osebe, ki se zdravijo, ampak tiste, ki se ne zdravijo. Zato smo vedno znova razočarani, ko poslušamo njihove zgodbe in težave, s katerimi se srečujejo. Ravnokar končujemo posodobitev dokumenta, v katerem so zapisane vse ključne informacije o odnosu med zdravstvom in osebami s HIV,« pravi in poudarja: »S testiranjem ne gre odlašati! Ko pomislite, da bi se testirali, to tudi storite! Pri nas na kliniki se lahko testirate na okužbo s HIV ter z virusoma hepatitisa B in C brezplačno in anonimno, brez napotnice in zdravstvene kartice, vsak ponedeljek med 12. in 14. uro. Osebje je usposobljeno in prijazno, zato je vsak strah odveč.«