Čeprav so lahko gripa in zapleti ob njej pri kroničnih bolnikih in starejših od 65 izjemno hudi in celo smrtni, se precepljenost proti tej zelo nalezljivi bolezni v naši državi vztrajno zmanjšuje, kažejo skrb vzbujajoči podatki.
Bolezen pri mladih brez kroničnih bolezni po večini poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z znaki obolenja dihal ter bolečinami v mišicah in sklepih, pravijo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje RS (NIJZ). Pri ogroženih skupinah pa se lahko razvije hujša klinična slika s pogostimi zapleti, kot so virusne in bakterijske pljučnice, opazna je višja smrtnost. Cepljenje zmanjšuje tudi tveganje za hospitalizacijo, poudarjajo strokovnjaki, ki še opozarjajo, da je gripa v letošnji sezoni že na pohodu, vrhunec pa gre pričakovati konec januarja in v začetku februarja, ko običajno zboli največ ljudi. Mladi in zdravi jo običajno prebolijo brez večjih težav, naslednje skupine pa se lahko pred zapleti obvarujejo s cepljenjem: starejši od 65 let, kronični bolniki, otroci od šestih mesecev do drugega leta, nosečnice, tisti, ki čakajo na sprejeme na bolnišnično zdravljenje, zdravstveni delavci, ki so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe ali lahko pri delu prenesejo okužbo na druge, ter delavci v drugih nujnih službah. Smiselno je seveda tudi, da se pred gripo s cepivom obvarujejo družinski člani posameznikov iz ogroženih skupin.
Bolezen z zapleti
Gripa je zelo nalezljiva bolezen in virus se z lahkoto širi med prebivalci, poudarjajo pri NIJZ. Po ocenah zanjo vsako sezono zboli od pet do deset odstotkov ljudi, širjenje pa je mogoče preprečevati tudi s preprostimi ukrepi, predvsem higienskimi. Bolni morajo vedno ostati doma, tudi če niso prepričani, da jih je doletela gripa, ključna sta počitek in uživanje veliko tekočine, vsi pa si moramo redno umivati roke ter si pri kihanju in kašljanju usta prekriti s papirnatim robcem, lahko kihamo oziroma kašljamo v rokav. Seveda je najučinkovitejša zaščita cepljenje, cepivo pa je vsako leto drugačno, sestavljeno je namreč iz antigenov virusov gripe, ki bodo predvidoma krožili v prihajajoči sezoni. Zaščita se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju in traja več mesecev, po enem letu pa je najverjetneje že prenizka.
Toda po podatkih NIJZ je precepljenost proti gripi v Sloveniji izjemno nizka in je med najnižjimi v Evropski uniji. Lani se je za cepljenje odločilo najmanj ljudi doslej, le 68.000 – za primerjavo, pred desetimi leti se jih je skoraj 200.000! Skrb vzbujajoče je predvsem dejstvo, da se cepi vse manj posameznikov iz najbolj ogrožene skupine, to so starejši od 65 let – po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije bi moral delež precepljenosti tu znašati 75 odstotkov, pri nas pa jih dosega komaj 10! Po oceni strokovnjakov z NIJZ gre odgovornost pripisati še vedno prenizki ozaveščenosti prebivalcev o zapletih in tveganjih, ki jih lahko prinaša gripa: pogosto se namreč ustvari vtis, da gripa ni huda bolezen in da jo je mogoče preprosto premagati – kar sicer velja za zdrave in mlade. K prepričanju, da cepljenje ni potrebno, so zanesljivo pripomogle tudi prejšnje sezone, v katerih gripa ni udarila silovito in obsežno, čeprav še vedno veljajo ocene, da vsako leto zboli veliko prebivalcev, do deset odstotkov Slovenk in Slovencev.
Ustvaril pa se je tudi vtis, da cepivo sploh ni učinkovito, kar delno sicer drži, a mnogi pri tem pozabljajo, da cepljenje, če že ne prepreči pojava bolezni, vsaj uspešno zmanjša možnosti zapletov in hospitalizacije.
Okrepimo se!
Pred boleznijo se lahko branimo z močnim imunskim sistemom, ki ga lahko okrepimo z zdravim načinom življenja. Veliko gibanja na svežem zraku, uravnotežena in pestra prehrana ter izogibanje alkoholu in kajenju so temeljni gradniki odpornosti, ki jih mnogi kljub vztrajnim opozorilom še vedno zanemarjajo. Pred jesensko-zimskimi nadlogami se zaščitimo še z izogibanjem zaprtim prostorom, v katerih se zadržuje veliko ljudi, ključna je tudi, kot že rečeno, ustrezna higiena rok, saj se z njimi dotikamo sluznice nosu in oči ter tako prenašamo okužbo.
