Čiste roke so zelo pomembne, tako zelo, da je Svetovna zdravstvena organizacija 5. maj razglasila za dan higiene rok. Letošnji je potekal predvsem v znamenju kampanje za ozaveščanje zdravstvenih delavcev o pomenu higiene rok pri preprečevanju mikrobne odpornosti. A seveda ni nič manj pomembna higiena posameznika, saj le tako lahko preprečimo okužbe z mikroorganizmi, ki jih pobiramo z rokami z vsega, česar se dotaknemo.
Nekateri virusi lahko več ur preživijo na površinah, kot so pulti, mize, kljuke... Ste vedeli, da ima povprečni človek na rokah najmanj 3000 različnih mikrobov? Da jih prenesemo na dlani, se ni treba pretirano truditi: so na mobilnikih (tam jih je desetkrat več kot na straniščni deski), računalniških tipkovnicah, kljukah na vratih in stikalih, bankomatih, samopostrežnih blagajnah v trgovinah... da o kašljanju in kihanju ter neuporabi vode in mila po uporabi stranišča niti ne govorimo!
Le 38 odstotkov moških si po uporabi stranišča umije roke, takih je 60 odstotkov žensk! Škodljive bakterije, kot sta E. coli in salmonela, lahko zaidejo na površino naših rok, ko kuhamo, obdelujemo surovo meso. Okužimo se, ko povzročitelji (patogeni mikroorganizmi) vstopijo v naše telo in se začnejo množiti.
V le pol ure se lahko dotaknemo tudi do 300 različnih površin, na katerih se lahko zadržujejo za naše zdravje nevarni mikroorganizmi. V povprečju se ljudje dotaknemo obraza približno 16-krat na uro. Nekateri manj, drugi pa tudi po 100-krat na uro, kar povzroča številna tveganja za okužbe z različnimi mikrobi. Zato je pravilna in redna higiena rok najboljši način za zmanjšanje tveganja navzkrižne kontaminacije in preprečevanje nalezljivih bolezni, pravijo pri Dezinfekcijskem društvu Slovenije: »Če milo in voda nista na voljo, bomo z uporabo razkužila za roke učinkovito odpravili mikrobe, ki so na njih prisotni. Dezinfekcija površin, kot so pisalne mize in mobilni telefoni ipd., je dober način za odpravo potencialne nevarnosti navzkrižne kontaminacije in preprečevanje širjenja mikrobov.« Ti se z umazanih rok prenašajo na hrano in pijačo, ki jo pripravljamo, in kar 70 odstotkov vseh zastrupitev s hrano izvira iz postopka priprave hrane in pijače.
Redno in pravilno
Higiena rok je pomembna doma in tudi v prostorih, kjer je veliko ljudi, denimo v šolah, vrtcih, službi. Zlasti pomembno je umivanje rok pri otrocih in starejših, ki so bolj dovzetni za okužbe. Otroci, zlasti majhni, imajo še nerazvit imunski sistem, ta začne pešati po 65. letu. To seveda ne pomeni, da se sicer zdrav in odporen človek ne more okužiti, zato moramo umivanje rok osvojiti in usvojiti v zgodnjem otroštvu in ga ohraniti vse življenje. A žal si večina ljudi rok ne umiva dovolj pogosto in niti ne pravilno. Pa poglejmo: potrebujemo čisto tekočo vodo, najraje toplo, in milo, ki naj bo tekoče, če ga uporablja več ljudi. Roke najprej zmočimo, potem namilimo, ne le dlani, tudi med prsti in hrbet roke in konice prstov, posebno pozorno umijemo palca, na katera pogosto pozabimo, prav predel okoli nohtov in zapestja; milimo najmanj 15 sekund, potem pa dobro speremo s toplo vodo. Osušimo jih s papirnato brisačo. Če želimo biti res temeljiti, pred umivanjem odstranimo nakit in uro. Osnovno umivanje rok traja do dve minuti, če pa si jih med procesom dela večkrat umijemo, zadostuje od 15 do 30 sekund. A kar 95 odstotkov ljudi si rok ne umiva pravilno, za to porabijo le šest sekund. Čas umivanja je odvisen od dela, ki ga opravljamo, in vrste nečistoč na naših rokah. Pomembno je, da si za umivanje vzamemo dovolj časa, da je temeljito in učinkovito. Podatki kažejo, da 30 odstotkov ljudi pri umivanju rok običajno uporablja milo, s katerim najbolj učinkovito odstranimo mikrobe z rok.
Uničimo bakterije
Če nimamo mila in vode, si lahko pomagamo z dezinfekcijskim sredstvom; uporaba teh je v svetu vse bolj priljubljena, zlasti med epidemijami, kot je npr. gripa. Njihova uporaba narašča zaradi učinkovitosti pri preprečevanju okužb in širjenju mikrobov. Dezinfekcijska sredstva za roke so praktična, saj jih lahko uporabljamo skoraj povsod in so hitra rešitev za čiste ter varne roke. Toda niso vsa razkužila enaka, pravijo pri Dezinfekcijskem društvu Slovenije. Tista na osnovi alkohola dokazano učinkovito uničijo 99,9 odstotka mikrobov na rokah. Sredstvo si temeljito vtremo v roke in jih drgnemo drugo ob drugo, dokler se ne osušijo. Tako so varne, ker razkužila uničijo bakterije in večino virusov, saj vplivajo na njihovo strukturo in preprečijo normalno celično aktivnost, umivanje rok z milom in vodo mikrobe zgolj odplakne.
Na trgu je veliko različnih dezinfekcijskih sredstev in izbira ustreznega razkužila je včasih lahko pravi izziv. So v obliki pršil, gelov ali razkužilnih robčkov, vsa so enako učinkovita pri uničevanju mikrobov. Razkužila za roke vsebujejo aktivne in neaktivne sestavine.
Aktivna sestavina oziroma učinkovina v razkužilih je večinoma alkohol, ki se lahko pojavlja z različnimi imeni (etilni alkohol, etanol ali izopropanol). Prepričajte se, da bo izdelek vseboval vsaj 60 odstotkov alkohola, svetujejo pri Dezinfekcijskem društvu Slovenije: »Če ga razkužilo vsebuje manj, to lahko pomeni, da ne bo dovolj močno in zato ne bo učinkovito odpravilo vseh mikrobov z rok.« Poleg alkohola razkužilo vsebuje še neaktivne sestavine, ki zagotavljajo primerno strukturo za lažjo uporabo izdelka in preprečujejo izsušitev kože. Take učinkovine so npr. aloja vera, vitamin E in drugi vlažilci (npr. glicerol). V razkužilih je lahko tudi klorheksidin, ki ustvarjanja zaščitno plast na koži in tako upočasni razvoj bakterij na rokah ter zagotavlja dobro zaščito, ki traja tudi do šest ur. Čeprav so dezinfekcijska sredstva učinkovita pri uničevanju mikrobov, nimajo tudi učinka mehanskega čiščenja, zato so dopolnitev umivanju rok.
Ste vedeli, da lahko umivanje rok z milom prepreči drisko pri enem od treh mlajših otrok? In da pri enem od šestih mlajših otrok prepreči okužbe dihal, kot je denimo pljučnica? Kar 80 odstotkov vseh nalezljivih bolezni se prenaša prek umazanih rok, tudi v bolnišnicah: eno od 25 okužb med bolniki bi lahko preprečili z rednejšim umivanjem rok. Prav ta, torej ustrezna higiena rok zdravstvenega osebja, je temeljni, najenostavnejši, najcenejši in najučinkovitejši način za preprečevanje prenosa mikroorganizmov. V evropskih bolnišnicah vsako leto od 5 do 10 odstotkov pacientov zboli za okužbo, povezano z zdravstveno oskrbo.
Ogroženi so tudi zdravstveni delavci in drugi zaposleni v bolnišnici. Vzrok za okužbo so pogosto kontaminirane roke zdravstvenih delavcev.
| Kdaj umiti roke Prvo pravilo je: takoj, ko se umažejo. Roke si moramo umiti pred in med pripravo jedi ter po njej, še posebno če pripravljamo surovo meso, jajca, školjke, svežo zelenjavo ali sadje. Umiti si jih moramo pred jedjo, po uporabi stranišča ali menjavi plenice, po kašljanju ali kihanju, brisanju nosu, dotikanju odpadkov, če smo božali (domačo) žival, oskrbeli poškodovani del telesa, po stiku z bolnikom. Zlasti pomembno je umivanje rok v obdobjih različnih obolenj in epidemiij. In ne pozabite: umijemo si jih vselej, ko pridemo domov. |
