KO JE TEŽKO

Česa sočutnež ne bi nikoli rekel. In tudi vi ne smete

Objavljeno 11. november 2015 10.00 | Posodobljeno 11. november 2015 10.00 | Piše: Da. M.

V težkih trenutkih marsikdo težko najde prave besede.

Velikokrat sploh ni nujno, da kaj rečemo. Dovolj bo, če prisluhnemo.

Ljudje se na negativne dogodke veliko težje odzivamo kot na pozitivne, zato ne preseneča, da smo težko sočutni do bližnjih, ko ti preživljajo težke trenutke, veliko lažje pa se z njimi veselimo ob dobrih novicah. Redkokateri se v neprijetnih situacijah ob partnerju, sorodniku ali prijatelju odrežejo, kot bi se morali. Neugodnost nas spravi v položaj, ko le nekaj zamrmramo in tuhtamo, kaj bi morali reči. Ali naj rečemo, da nam je žal, in človeka pustimo v miru? Ga poskušamo razvedriti, če mu povemo nekaj, kar ne zadeva neprijetno temo?

Sočutnež pozna odgovore. Če smo sočutni, vemo, kako se nekdo počuti, in razumemo občutke bližnjega. Gre za proces, ki zahteva prepoznavanje čustev in umeščanje teh v situacijo. Še korak več je empatija, ko težave ali bolečino čutimo z bližnjim. Z njim se na neki ravni bolj zbližamo. Empatija je sposobnost, ki je nima vsak posameznik. Za narcisoidneže je na primer značilno veliko pomanjkanje empatije.

V Psychology Today so zapisali štiri trditve, ki jih pravi sočutnež ne bi nikoli izrekel. In jih v situaciji, ko bo vašemu bližnjemu težko, tudi vi ne smete.

Točno vem, kako ti je. To sem že doživel tudi sam

Ja, morda res mislite, da ste solidarni do sočloveka, a kar počnete je, da pozornost usmerjate nase in da v ozadje potiskate pomen njegovih težav. Splošno pravilo je, da ste daleč od sočutja, če je vaša prva beseda jaz.

Vedno bi lahko bilo slabše

Lahko se vam zdi, da situacija res ni tako grozna, a to je v tem trenutku popolnoma vseeno. Reči nekomu, ki je v bolečinah, da stvar ni tako tragična, je celo ponižujoče. Uprite se občutku, da morate nekaj izustiti, raje le prisluhnite. Tako se namreč kaže sočutje – s poslušanjem.

Poskušaj ostati pozitiven. Morda ti je bilo namenjeno

Pravi sočutnež pozabi na citate, ki jih ima nalepljene na hladilniku. Morda pozitivno razmišljanje pri vas deluje, a ko smo v težki situaciji, vsakdo potrebuje čas za prebolevanje in spoprijemanje z bolečino. Takrat še ni čas za podporo v smislu, da nas življenje preizkuša s tem, kako močni smo. Do tega pride vsakdo sam, a za pozitivnost je potreben čas.

Se ti ne zdi, da je čas iti naprej

Vsak posameznik potrebuje čas, ki pa seveda ni natančno odmerjen. Nekdo žaluje ali preboleva dalj časa, nekdo drug manj. Nikakor pa ni vaša naloga, da ta čas določate. Sočutneži nikoli ne očitajo.

Deli s prijatelji