Če ga primanjkuje, smo šibki

Železo je mineral, ki ga najdemo v vseh telesnih celicah, največ pa ga je v krvi v hemoglobinu v rdečih krvnih celicah in v mišicah, kjer je kot del specializiranih molekul, imenovanih mioglobin, soodgovoren za vezavo, shranjevanje in transport kisika. Železo je torej ključna sestavina hemoglobina, in če telesu primanjkuje železa, sta tvorba in vgrajevanje hemogolobina v erotrocite motena. Toda mehanizem absorpcije železa je zelo zapleten, zato ne zadostuje le, da uživamo dovolj hrane, bogate s to rudnino, temveč tudi živila, ki pomagajo izboljšati absorpcijo železa, pojasnjuje Aljoša Danieli, dr. splošne medicine, iz Medicinskega centra Barsos: »Absorpcija železa poteka najintenzivneje v dvanajstniku, nadaljuje pa se tudi v tankem črevesu in deloma v debelem črevesu. Pri železu je pomembna njegova razpoložljivost. Snovi, ki njegovo absorpcijo povečajo, so vitamin C in organske kisline (npr. citronska kislina). Zavirajo pa jo snovi, kot so fitati, ki jih vsebujejo rastlinska živila (na primer žita, fižol, leča in grah), ki železo vežejo nase in s tem preprečijo, da bi ga naše telo učinkovito absorbiralo. Absorpcijo železa najintenzivneje zavirajo tudi črni čaj, metin čaj, kakav pa tudi nekateri zeliščni čaji, npr. kamilični. Količino železa v krvi najlažje izmerimo z laboratorijskimi preiskavami krvi.«

Lahko se razvije anemija

Normalne vrednosti železa v krvi znašajo od 10,7 do 28,6 mikromolov na liter. Približno dve tretjini vsega železa je v hemoglobinu, večina ostalega pa je vezanega v feritin, beljakovinski kompleks, ki služi kot shramba železa. »Ta se nahaja v kostnem mozgu, vranici, ledvicah ter želodčni in črevesni sluznici. Pri tem je treba dodati, da je zaloga železa pri ženskah v rodni dobi manjša kot pri moških zaradi rednih mesečnih krvavitev,« nadaljuje Danieli. »Normalne vrednosti feritina v krvi so za moške 15–300 µg/l, za ženske pa 15–200 µg/ml krvnega seruma, normalne vrednosti železa v serumu pa so za moške 12,5–30,4 µmol/l in za ženske 6,8–26,6 µmol/l.« Če organizmu primanjkuje železa dlje, se najpogosteje razvije anemija, možni so tudi zmanjšanje fizične zmogljivosti, motnje termoregulacije in imunskega sistema ter drugih stanj. »Anemija, do katere pride zaradi pomanjkanja železa (tako imenovana sideropenična anemija), lahko prizadene ljudi vseh starostnih skupin. Med njenimi najpogostejšimi znaki so vrtoglavica, motnje koncentracije, zaspanost, utrujenost, hitra utrudljivost med telesno aktivnostjo, pospešen srčni utrip v mirovanju, glavoboli. Opazimo lahko bledico kože, razpoke v ustnih kotih ter krhke lase in nohte,« pojasnjuje Danieli. »Pri mladih ženskah je anemija pogostejša zaradi izgube krvi ob dlje časa trajajočih in obilnih menstruacijah. Pri moških srednjih let so najpogostejši vzrok za tovrstno anemijo krvavitve iz črevesa. Neustrezna prehrana je sicer v vseh starostnih skupinah pomemben krivec za njen nastanek. Pri otroku od 12. do 18. meseca starosti lahko zmerno izražena anemija zmoti razvoj kognitivnih in motoričnih sposobnosti. Kljub naknadnemu zdravljenju pomanjkanja železa nastale spremembe mentalnega in psihomotoričnega razvoja ter vedenja otroka niso reverzibilne in se obdržijo tudi skozi poznejša obdobja življenja.«

Največ železa je v mesu

Največ železa najdemo v živilih živalskega izvora, bogati viri so meso (jetra, drobovina, vse vrste temnega mesa, perutnina in ribe), pa tudi v rastlinskih živilih, kot so brokoli, špinača, beluši, buče, žito, paradižnikov sok, pšenični kalčki, gorčica, blitva, ohrovt, regrat in fižol, suho sadje – rozine, marelice, datlji, slive, jagode, borovnice, ribez, brusnice, aronija, hruške, banane in češnje, sezam, laneno seme in polnozrnata moka, še pove sogovornik: »Najpogosteje telesu primanjkuje železa zaradi obsežnejše krvavitve, kot so izjemno močne menstruacije, krvavitve iz želodčnih razjed ali razjed v prebavilih. Včasih zaužijemo premalo hrane, ki je bogata z železom, lahko pa se anemija pojavi tudi v obdobjih, ko telo potrebuje več železa – pri dojenčkih, otrocih in mladih (do zgodnje adolescence) pogosto pride do anemije zaradi pomanjkanja tega minerala v hrani in intenzivne rasti ter s tem večjih potreb organizma. Občutljive so ženske v rodni dobi, nosečnice, doječe matere, starostniki in aktivni športniki.« Slabokrvnost je lahko tudi posledica neustrezne absorpcije železa iz hrane. Zdravniki pri pacientih, ki trpijo zaradi slabokrvnosti, opravijo krvne preiskave, na podlagi katerih ugotavljajo vzroke težav in točno raven hemoglobina v krvi, še sklene Danieli: »Od vzrokov in od tega, kako slabokrven je bolnik, je namreč odvisno, kakšno bo zdravljenje. V primeru hujše slabokrvnosti vam bo osebni zdravnik predpisal tudi ustrezna zdravila – najpogosteje so to železovi pripravki v obliki tablet, redkeje injekcije, ki jih pacient redno dobiva več mesecev. V najhujših primerih slabokrvnosti pa bolnik potrebuje celo transfuzijo krvi.«