Za shizofrenijo ni nobenih specifičnih testov, zato diagnoza sloni na anamnestičnih in kliničnih podatkih, ne moremo je postaviti le na osnovi enega pogovora s pacientom. Simptomi shizofrenije so lahko opazni nenadoma ali pa se razvijajo počasi. Za postavitev diagnoze morajo trajati najmanj en mesec. Osrednja diferencialna diagnostika poteka v ločevanju shizofrenije od drugih duševnih motenj. V diagnostiki moramo z ustreznimi preiskavami izločiti somatske vzroke shizofreniji podobnih simptomov, ki jih lahko najdemo pri zlorabi substanc – halucinogeni, feniciklidin, amfetamini, kokain, alkohol –, pri uporabi nekaterih zdravil, infekcijah, metabolnih in endokrinih boleznih, tumorjih, epilepsiji temporalnega režnja, avtoimunih boleznih (sistemski lupus eritematodes), zastrupitvah, pomanjkanju vitaminov, po možgansko-žilnih dogodkih in možganskih poškodbah. Za postavitev čim bolj natančne prve diagnoze shizofrenije po navadi naredimo tudi telesni in nevrološki pregled, izmerimo telesno maso in indeks telesne mase, določamo laboratorijske parametre in EKG, opravimo slikovne preiskave možganov (CT, MR) in tudi EEG. Ocenimo morebitno zlorabo psihoaktivnih substanc in aktualne stresne dejavnike. Številne izmed teh testov in pregledov med zdravljenjem rutinsko ponavljamo, kar je odvisno od poteka bolezni in načina zdravljenja,« pravi prof. dr. Blanka Kores Plesničar, dr. med., strokovna direktorica Psihiatrične klinike v Ljubljani.
Svetovni podatki navajajo, da je pogostnost shizofrenije med 0,5 in 1 odstotkom, kar v praksi pomeni, da jo bo enkrat v življenju razvila ena oseba na sto. V Sloveniji natančnih podatkov, koliko ljudi jo ima, ni, strokovnjaki ocenjujejo, da je pogostnost podobna kot v svetu, kar trenutno pomeni okoli 20.000 pacientov.
»Duševne motnje niso produkt sedanjosti. Zapisi o njih, čeprav redki in težko dosegljivi, segajo v obdobje starega Egipta. Stari Grki so že prepoznavali nekatere duševne motnje. Shizofrenija je nedvomno ena najbolj resnih in hudih duševnih motenj, ki prizadene človeka v njegovih mladih letih ter pomembno vpliva na njegovo nadaljnje funkcioniranje oziroma življenje. Zanjo so značilni spremembe v mišljenju, zaznavanju, čustvovanju, volji in drugih funkcijah, ki človeku omogočajo občutek individualnosti, edinstvenosti in usmerjenosti vase,« pojasnjuje sogovornica in dodaja, da so najpomembnejši simptomi glasno slišanje misli, halucinacije, vsiljevanje ali odtegovanje misli, blodnjave percepcije in blodnje kontroliranja, občutek vplivanja ali nadzorovanja, formalne motnje mišljenja, pomanjkanje volje in ohlapen afekt.
Psihosocialna rehabilitacija
Zdravljenje shizofrenije je večplastno, eno osrednjih vlog ima uporaba tako imenovanih psihosocialnih intervencij, ki se izvaja sočasno z zdravljenjem z zdravili (medikamentozno zdravljenje).
»Podobno kot zdravila mora biti tudi psihosocialno zdravljenje prilagojeno potrebam posameznega pacienta in je odvisno od posameznika, faze bolezni in življenjskih razmer. Pacienti, ki ne potrebujejo bolnišničnega zdravljenja, potrebujejo pa večjo skrb in intenzivnejšo obravnavo, lahko obiskujejo dnevno bolnišnico ali dnevne bolnišnične obravnave. Vseskozi jih skrbno spremljamo, jim pomagamo s skupinskim ali individualnim svetovanjem, edukacijo, družinskimi intervencijami, s treningom socialnih spretnosti in s kognitivno rehabilitacijo. Zelo pomembna je predvsem edukacija o simptomih bolezni, zdravljenju in drugih spremljajočih dejavnikih. Pacient mora biti enakopraven partner v zdravljenju, to pa je mogoče le, če simptome in zdravljenje svoje bolezni dobro pozna,« pravi Kores Plesničarjeva.
Strokovnjaki so si enotni, da lahko družinska terapija, kombinirana z medikamentoznim zdravljenjem, pomembno zmanjša stopnjo relapsov pri shizofreniji. Lahko izboljša sodelovanje pacientov v zdravljenju in jih nekako zaščiti pred pretiranimi zahtevami iz okolice: družina postane tolerantnejša, zmanjšata se pretirana kritičnost in obsojanje. Tudi kognitivna rehabilitacija poskuša izboljšati abnormne miselne procese (npr. blodnje), odgovor nanje ali abnormne zaznave (npr. halucinacije), pozornost, spomin, vigilnost in konceptualne sposobnosti. Prav zato je pomemben tudi trening socialnih spretnosti, ki pomaga pacientom razviti ustreznejše vedenje in socialno komuniciranje (npr. izboljšati očesni kontakt, komunikacijo) in s tem izboljšati socialno funkcioniranje.
»Sočasno s farmakoterapijo potekajo programi psihosocialne rehabilitacije. Psihosocialna rehabilitacija je izraz, ki se uporablja za opis dejavnosti, ki poskušajo izboljšati pacientovo funkcioniranje v skupnosti. Cilj je vključiti pacienta nazaj v skupnost. Lahko zajema že opisano medikamentozno in psihosocialno zdravljenje ter spodbujanje socialnih interakcij, samostojno življenje doma ali v stanovanjskih skupnostih in sodelovanje pacienta v rehabilitacijskih načrtih, ki so usmerjeni v njegove zmožnosti in sposobnosti,« pojasnjuje sogovornica.
Zbolijo mladi
Že več kot sto let je znano, da je nastop shizofrenije zgodnejši pri moških kot pri ženskah., povprečna starost ob prvi epizodi je pri moških 21 let, pri ženskah 27. Njen nastop pred 10. in po 60. letu starosti je izjemno redek. Kadar se shizofrenija pojavi po 45. letu, govorimo o pozno nastali shizofreniji. K zdravniku je treba iti, ko se pojavijo t. i. prodromalni simptomi: na primer nenavadno vedenje, zapiranje vase ali v sobo, manj komunikacije ali pa je ta nenavadna, ko spremembe pri mladostniku niso »navadno« odraščanje, temveč zunaj tega konteksta. To je težko prepoznati, pravi sogovornica, še posebno če so prvi simptomi tako imenovani »negativni« simptomi, kot so opazna apatija, revnost govora in ohlapni ali neustrezni čustveni odzivi, ki običajno vodijo v socialni umik in upad socialne učinkovitosti oziroma nastopijo izguba zanimanja, brezciljnost, odsotnost volje. Simptome je lažje prepoznati, če so to glasovi, ko jih nekdo posluša in ob tem zamaknjeno nagiba glavo ali navaja, da ga zastrupljajo, mu sledijo, ga hočejo ubiti, in je ob tem napet in prestrašen.
Dovolj zgovoren je podatek, da približno 10–15 odstotkov bolnikov s shizofrenijo konča življenje s samomorom. Dejavniki tveganja za samomor pri pacientih s to boleznijo so moški spol, starost manj kot 30 let, nezaposlenost, kroničen potek, predhodna depresija, zloraba substanc v anamnezi in trenutni odpust iz bolnišnice.
»Ne glede na dejstvo, da je shizofrenija kronična motnja, ki se začne zgodaj v življenju in ima dostikrat slab izhod ter je v svojem poteku zelo variabilna, pa ta pesimistična opredelitev glede njenega izhoda pri posamezniku ni nujno utemeljena,« pravi Kores Plesničarjeva in dodaja, da zloraba alkohola pomembno poveča število hospitalizacij, intenzivna uporaba kanabisa pa tveganje za shizofrenijo poveča za šestkrat v primerjavi s tistimi, ki kanabisa ne uživajo.
Kaj je shizofrenija
Je ena najbolj resnih in hudih duševnih motenj, ki prizadene človeka v njegovih mladih letih ter pomembno vpliva na njegovo nadaljnje življenje. Zanjo so značilne spremembe v mišljenju, zaznavanju, čustvovanju, volji in drugih funkcijah, ki omogočajo človeku občutek individualnosti, edinstvenosti in usmerjenosti vase. Blodnje
Blodnje v shizofreniji so raznovrstne in pogosto povezane s pacientovim kulturološkim okoljem. Najpogosteje so prisotne preganjalne in nanašalne blodnje; pacient je prepričan, da mu nekdo sledi, da ga opazujejo, mu prisluškujejo, da v časopisu piše o njem, po televiziji govorijo o njem, neznani ljudje na ulici si dajejo medsebojne signale, če ga vidijo, in mu tako želijo nekaj storiti ali pa se mu smejijo za hrbtom.
