Dolgotrajen kašelj, ki je lahko v začetku bolezni suh, nato pa produktivnejši in morda tudi s krvavimi izločki, povišana temperatura, nočno znojenje, utrujenost, izguba apetita in hujšanje: značilni znaki pljučne tuberkuloze, najpogostejše oblike nevarne bolezni, ki lahko prizadene tudi druge organe, na primer rebrno mreno, kosti, jetra, vranico, tudi možgane in možganske ovojnice, in pusti tudi trajne posledice.
Čeprav za Slovenijo velja nizka stopnja obolevnosti, je tuberkuloza poleg aidsa in malarije še vedno ena od treh najsmrtonosnejših nalezljivih bolezni na svetu. Vsako leto za njo zboli okoli deset milijonov ljudi, zaradi slabih življenjskih razmer in pomanjkljivega zdravstvenega sistema jih zaradi nje vsak dan umre štiri tisoč. »Pojavnost bolezni v Sloveniji v zadnjih letih upada, tako da je preliminarna incidenca za leto 2011 6,6 primera na 100.000 prebivalcev. Slovenija tako spada med države z nizko incidenco tuberkuloze. Na leto imamo od 150 do 180 novih bolnikov,« pojasnjuje Petra Svetina, dr. med., s Klinike Golnik in vodja Nacionalnega programa za tuberkulozo ter Registra za tuberkulozo. »Tako v Sloveniji kot v preostalih državah z nizko incidenco se bolezen pogosteje pojavlja v rizičnih skupinah prebivalstva, kamor spadajo starejši, otroci, priseljenci, brezdomci, odvisni od alkohola ali od i. v. drog, okuženi s HIV in tisti s pridobljeno ali prirojeno imunsko pomanjkljivostjo, sladkorni bolniki, bolniki na dializi, bolniki, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje. Med rizične skupine spadamo tudi zdravstveni delavci,« pristavlja.
Okužba še ni bolezen
Slovenija se je leta 2000 uvrstila med države z nizko pojavnostjo tuberkuloze, to je manj kot 20 obolelih na 100.000 prebivalcev, leta 2011 pa je bilo po podatkih Registra za tuberkulozo prijavljenih 173 novoodkritih primerov tuberkuloze, od tega 120 avtohtonih in 53 importiranih, zabeleženih pa je bilo tudi 11 ponovno reaktiviranih primerov tuberkuloze. »Tuberkuloza je nalezljiva bolezen, ki se prenaša aerogeno, kar pomeni, da oseba, ki je kužna, v okolico izkašljuje bacile tuberkuloze. Podobno se lahko dogaja tudi pri glasnem govorjenju, petju in med izvajanjem določenih invazivnih posegov v področju dihal,« pojasnjuje sogovornica. Naj poudarimo, da okužba še ne pomeni bolezni: ta se razvije, če človekov obrambni mehanizem ne zaustavi širjenja bacilov v telesu. To se običajno ne zgodi takoj, temveč šele po letu in pol do treh let po okužbi, približno polovica jih zboli šele po več letih. Bolniki, ki imajo zunajpljučno tuberkulozo oziroma v njihovem izmečku ni najti bacilov tuberkuloze, niso kužni. Navadno zboli le deset odstotkov okuženih, prenos tuberkuloze na zdrave ljudi pa lahko preprečimo tudi z učinkovitim in pogostim prezračevanjem prostorov: bacili namreč dolgo ostanejo aktivni in se zadržujejo pod stropom, s prezračevanjem, še zanesljiveje pa s prepihom pa jih zračni tok odnese na prosto, kjer jih uniči sončna svetloba.
Vse več bolezni med priseljenci
»V zadnjih letih opažamo porast bolezni med priseljenci, razlog za to je, da prihajajo iz držav z višjo incidenco tuberkuloze in trenutno slabšimi socialno-ekonomskimi razmerami. V svetu v zadnjih letih narašča pojavljanje rezistentnih oblik tuberkuloze (zlasti v vzhodni Evropi, Aziji, Afriki in v velikih mestih zahodne Evrope). V Sloveniji smo do zdaj zdravili sporadične primere multirezistentnih oblik tuberkuloze, v prihodnje lahko zaradi vse večje migracije ljudi pričakujemo tudi porast teh oblik pri nas,« opozarja zdravnica in poudarja pomen preventive: »Poleg ugotavljanja in rednega zdravljenja bolnikov s tuberkulozo izvajamo tudi preglede oseb, ki so bili v kontaktu z bolniki s tuberkulozo, preglede bolnikov pred transplantacijo organa, preglede pred uvedbo določenih imunosupresijskih zdravil, pri vseh okuženih s virusom HIV in pri zdravstvenih delavcih.
 |
| Tuberkuloza se prenaša aerogeno in med invazivnimi posegi na dihalih. Foto: Shutterstock |
Od leta 2005 se v Sloveniji izvaja selektivno cepljenje proti tuberkulozi novorojenčkov (BCG), katerih starši so se v zadnjih petih letih preselili iz držav z visoko incidenco te bolezni, ali novorojenčkov, ki bodo v prvih letih večkrat potovali ali bivali v teh državah.«
Kljub upadu pojavnosti tuberkuloze v Sloveniji je nenehen nadzor nad boleznijo nujen, za kar skrbi Register za tuberkulozo, ki so ga na Kliniki Golnik ustanovili leta 1954 in ki bdi tudi nad izvajanjem Nacionalnega programa za tuberkulozo. »Že pred leti smo začeli s posodobitvijo Nacionalnega programa za tuberkulozo s poudarkom na obravnavi tuberkuloze v rizičnih skupinah prebivalstva,« sklene sogovornica.
Cepivo ublaži hujše oblike
V Sloveniji je bilo neselektivno cepljenje proti tuberkulozi zaradi izjemno nizke pojavnosti (okoli 180 primerov na leto) po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS odpravljeno v letu 2005. Od takrat se cepijo le novorojenčki iz družin, ki so se v zadnjih petih letih pred rojstvom otroka priselile iz držav z visoko incidenco tuberkuloze, novorojenčki mater, okuženih z virusom HIV, ali tistih, ki so bile v nosečnosti aktivno zdravljene za tuberkulozo. Cepivo samo sicer ne prepreči okužbe, lahko pa ublaži hujše oblike, ki bi pri najmlajših lahko prizadele tudi možgane in tako pustile trajne posledice. V Sloveniji smo do zdaj zdravili sporadične primere multirezistentnih oblik tuberkuloze, v prihodnje lahko zaradi vse večje migracije ljudi pričakujemo tudi porast teh oblik.
