Verjetno ga ni človeka, ki še ni slišal za antioksidante, vemo, da koristijo našemu zdravju. Za obstoj nujno potrebujemo kisik, toda naše celice nenehno oblegajo toksične oblike kisika, oksidanti, med katerimi so najpogostejši t. i. prosti radikali kisika; to so molekule, ki niso stabilne, iščejo elektrone v svoji okolici, jih vežejo in tako uničujejo zdrave celice. Pred škodljivimi oksidanti telo varujejo antioksidanti. To so snovi, ki različno upočasnijo ali popolnoma ustavijo oksidacijo molekul (vezavo kisika nanje): organizem varujejo pred prostimi radikali, ki škodijo našemu organizmu in povzročajo oksidativni stres – ko nase vežejo kisik, onesposobijo proste radikale in krepijo obrambno sposobnost telesa ter tako ohranjajo zdravo ravnovesje organizma.
Prosti radikali
Prosti radikali, ki se jim ne moremo v celoti ogniti, čeprav bi si želeli, so odpadne molekule kisika, ki v našem telesu napadajo celice, kvarijo njihov genski material, povzročijo oksidacijo maščob in propad celic. Nastanejo zaradi različnih sprožilcev, med zunanje na primer štejemo tudi cigaretni dim, alkohol, onesnaževalce zraka, različna sevanja, stres, konzervanse, industrijske kemikalije, zdravila, radioaktivno ali UV-sevanje in tudi nepravilno in neprimerno prehrano. Bolj ko je posameznik izpostavljen stresu in živi nezdravo, več je prostih radikalov v njegovem telesu.
Jabolko rjavi
Proste radikale lahko opazimo, ko prerežemo jabolko na pol in ga pustimo na mizi: čez nekaj minut bo začelo rjaveti, to je zaradi prostih radikalov. Če bi radi rjavenje preprečili, nanj kanite malo limonovega soka, antioksidanti iz limonovega soka varujejo jabolko pred napadom. Proste radikale lahko opazimo tudi na stebrih ali ograjah, ki rjavijo; rja nastane zaradi oksidacije materiala. Več ko je slojev zaščitne barve na ograji, dlje bo zaščitena.
| Po mnenju strokovnjakov telesu najbolj pomagamo ukrotiti proste radikale z antioksidanti: pojejte vsaj tri porcije zelenjave in vsaj dve porciji sadja na dan – barvitejši so, več antioksidantov vsebujejo. |
Naj bo barvito
Podobno velja za naše telo: več antioksidantov bomo vnesli v organizem, dlje bomo zaščiteni pred prostimi radikali. Ti škodujejo celicam, jih celo uničijo. Vpliv prostih radikalov je različen, v blažji obliki pospešujejo staranje kože, slabijo telesno odpornost in imunski sistem, vplivajo tudi na živčni sistem. Nevarno je, če se v telesu kopičijo, saj lahko povzročijo več sprememb, ki vplivajo na naše zdravje: veča se tveganje razvoja rakastih obolenj, bolezni srca in ožilja, ateroskleroze in drugih bolezni. S pomočjo antioksidantov torej pomagamo srcu: preprečujejo oksidacijo škodljivega holesterola LDL, ki vodi v nastajanje žilnih oblog. Poleg tega lahko hrana, bogata z antioksidanti, uspešno preprečuje degeneracijo rumene pege in za najbolj nečimrne – lika gube oziroma ohranja kožo bolj elastično.
In spet vadba
V telesu bo nastalo manj škodljivih presnovkov, če smo redno telesno dejavni, se izogibamo mastnim in ocvrtim jedem, jedilnik obogatimo s sadjem in zelenjavo, zmerno uživamo alkoholne pijače in ne kadimo. Na količino antioksidantov v našem organizmu in na njegovo sposobnost obrambe pred njimi vpliva več dejavnikov – genetika, spol, starost (z leti naše telo proizvaja vse manj naravnih antioksidantov, dodatno jih moramo vnašati s hrano) in predvsem prehranjevalne navade. Ko jih vnesemo v telo, se razporedijo po organizmu in popravljajo poškodovane molekule.
Trikrat zelenjava, dvakrat sadje
Po mnenju strokovnjakov telesu najbolj pomagamo ukrotiti proste radikale z antioksidanti, ki jih zaužijemo s hrano in pijačo, in ne tistimi, ki jih zaužijemo v obliki prehranskih dopolnil. Če želite povečati količino antioksidantov v svoji prehrani, pojejte vsaj tri porcije zelenjave in vsaj dve porciji sadja na dan – barvitejši so, več antioksidantov vsebujejo. V prehrano vključite sveže stisnjene sadne sokove (predvsem citruse) in zelenjavne juhe, stročnice in polnozrnata živila, pijte več čaja in manj kave, privoščite si kozarec rdečega vina (a nikoli več kot le en kozarec na dan!), vsaj en dan v tednu pa naj bo vegetarijanski.
