ZNANI O ZDRAVJU

Aleksandra Balmazovič v 10 let mlajšem telesu

Objavljeno 28. januar 2016 08.00 | Posodobljeno 28. januar 2016 08.00 | Piše: M. F.

Tek, joga, plavanje, hribi in tudi kavice ji pomagajo do zdravja in dobrega počutja.

Igralka Aleksandra Balmazovič ima za seboj lepo število filmskih in gledaliških vlog, vedno pa izžareva posebno energijo. Nedvomno ima zasluge za to njen značaj, pa tudi dobra fizična in psihična pripravljenost. Kajti Aleksandra za oboje zna poskrbeti.

Bi zase rekli, da živite zdravo?

Bi. Prehranjujem se z živili organskega izvora, 20 let sem že vegetarijanka (vmes sem bila tudi veganka, a telo je začelo hitro protestirati). Čeprav sem velikokrat imela pomisleke glede morebitnih dolgoročnih stranskih učinkov, še vedno ne jem mesa in mi za zdaj nič ne manjka. Začela sem vrtičkati in imam svojo zelenjavo, torej brez pesticidov (razen če ni zemlja že zastrupljena), tečem, ob vikendih in tedaj, ko čas dopušča, z družino hodimo v hribe. Včasih bolj, včasih manj se ukvarjam tudi z jogo. Ob zadnjem naključnem testiranju sestave telesa so rezultati pokazali, da je moje telo ekvivalentno 10 let mlajšemu telesu! Da sem toliko mlajša, imam torej črno na belem!

Koliko časa tedensko posvečate športu in rekreaciji?

Če lahko, vsak dan tečem, če ne tečem, lazim v hrib, če ne plezam po hribih, smučam ali plavam, če tudi tega ne delam, grem na jogo, če pa mi ni niti do joge, potem kakovostno lenarim in kofetkam. Vztrajno verjamem v dobre vplive kave na zdravje, ki so jih dokazali (ne vem kdo, a gotovo je to kdo že dokazal).

Kateremu viru glede nasvetov za zdravje najbolj zaupate ?

Sebi. Svojemu telesu. Vedno znova se čudim, kako telo točno ve, kaj mu manjka, in to sporoči mojim možganom. Če denimo misli ne morem odvrniti od jogurta in banane, ju moram takoj pojesti! Zaupam alternativnem zdravljenju. Največkrat sebe in sina zdravim s homeopatijo. Ravnokar smo se vrnili iz Indije, kjer smo bili tudi na ajurvedskem zdravljenju. Ne morem ravno reči, da sem vreščala od ugodja, a po enem tednu sem se počutila kot Buda.

Je dandanes po vašem mnenju težko živeti zdravo? Zakaj?

Predvsem stres nam naredi zmešnjavo pri hormonih, ko nam lasje sivijo že pri 30 letih, ko se brez konkretnega razloga zbujamo še bolj utrujeni kot tedaj, ko smo šli spat, ko zapadamo v depresije in ko nas stresna centrifuga melje, mi pa smo že zdavnaj 'posušeni', pa tega niti ne opazimo. Zdi se mi, da je tudi pri nas prehrana že tako zastrupljena, da težko najdeš zares ekološko pridelano hrano, certifikati dol ali gor. Ekoparadižnik iz Španije, ki zdrži skoraj ves mesec, ne more biti bolj ekološki od pravega, še okusnega makedonskega, ki zgnije v nekaj dneh! Tudi z zemljo je loto: jaz lahko posadim zelenjavo brez pesticidov, a kaj je z dežjem in podtalnicami prišlo v mojo zemljo, tega ne vem. Prav tako tudi ne, kako so pridelali seme. Torej je veliko ovir do zdravega življenja: od zrna preko genskega inženiringa do naših celic v telesu.

Kaj radi počnete, čeprav veste, da zdravju ne koristi ali morda celo škodi?

Pijem kavo, veliko kav, obožujem dobro vino, vse bolj mi prija žganje. Domače seveda, eko. Pa sekiram in nerviram se rada. In kraljestvo bi dala za dobro črno čokolado in sladoled. Ampak črna čokolada je tako ali tako zdrava …  Tako vsaj pravijo in jaz jim verjamem.

Veliko govorimo o stresu. Kako se mu zoperstavljate vi?

Slabo. Hitro sem pod stresom. Ni mi vseeno, če imam občutek, da me hoče kdo pretentati. Bojim se, da bi jaz koga prinesla naokrog. Ni mi vseeno, če komu kaj obljubim, zato ne spim, če so prepreke na poti do izpolnitve teh obljub. Ni mi vseeno, ko me kdo razočara, še manj pa mi je vseeno, ko jaz koga razočaram. Ni mi vseeno, če je komu drugemu vseeno za skupni projekt. Ni mi vseeno, če komu, ki pričakuje mojo pomoč, ne morem ali ne znam pomagati. Kadar imam veliko stvari (projektov, pomembnih opravil), se mi dogaja, da ne spim po več noči. In to me zares izčrpa, vsa energija, ves optimizem in vsa lahkotnost se zakopljeta in nočeta iz svoje jame. Jaz pa tonem in se vznemirjam, zakaj tonem. Neznosna lahkotnost bivanja je moj najvišji cilj. Do njega pa je še veliko poti.

Kaj menite o današnjih trendih, ko vsi težijo k večni mladosti in se vse več žensk, pa tudi moških, panično boji gubic?

Še pred dvema letoma bi na to vprašanje odgovorila z nonšalanco, da jaz nimam teh problemov in da sem samo za 'naravno', 'eko' ipd. Ko pa mine leto, dve, pride gubica, dve, tri, se ti pogled na življenje spremeni. Z vsakim dnem, ko se pogledam v ogledalo, me spreleti srh ob spoznanju minljivosti in minevanja in vsak dan bolj se mi zdijo plastične operacije, zategovanja, povečanja, pomanjšanja in vse, kar pripomore k lepšemu dnevu (ali lepšemu ogledalu), čisto znosna misel. Kaj znosna, sprejemljiva. Kaj sprejemljiva, odlična! Ne vem ... Počakam še kakšno gubico, pa bom videla, katero telefonsko številko bom poklicala: lepotni salon, lepotnega kirurga ali psihiatrijo.

Kakšno je vaše mnenje o tako imenovanih superživilih? Zlasti eksotičnih? Se strinjate, da ljudje zaradi njih prevečkrat pozabimo, da ta živila rastejo tudi na našem vrtu?

Rastejo, res je, tudi jaz se trudim jemati hrano iz našega okolja, a ne vidim razloga, zakaj ne bi jedli tudi kaj iz drugih kultur, če vidimo, da telesu to godi. Težko se je ravnati po vseh prehranjevalnih pravilih hkrati: hrana iz lastnega okolja ali hrana po krvnih skupinah ali ločevalna hrana ali po ajurvedski sestavi telesa ... Odločiš se za režim, ki ni prijazen samo telesu, temveč tudi brbončicam. Ne morem pa verjeti, da je hrana, ki jo na silo tlačim vase, dobra zame. Menim, da tudi užitek podaljša življenje, vsaj za pet minut. V Indiji se prehranjujejo zelo drugače od nas, a njihova pekoča in prepekoča živila in obroki so me žgali do lobanje, hkrati pa sem ob njih neizmerno uživala. In zdelo se mi je, da tudi telo ni ob tem imelo nič proti.

Pozimi smo bolj skriti v debelih in topolih oblačilih. Se vaš režim prehrane zato v primerjavi s tistim v vročih dneh kaj spremeni oziroma sprostil?

Ne dosti. Seveda pa takrat telo zahteva več energije in tudi mraz izčrpa. Poleti nimam apetita, lahko ne jem ničesar razen sadja in sladoleda vse dneve, pa bom polna energije, pozimi pa bo že koža takoj prižgala alarm. Po dolgih snemanjih, ko na mrazu preživimo tudi 12 ur in na koncu poledenijo in se polenijo že možgani ter smo vsi igralci  v počasnem gibanju, ne pogreje noben čaj in ne grelec. Takrat šteje samo še hrana.
 

Deli s prijatelji