Po petdesetih letih dela v zdravstvu je ameriški nevrolog dr. Richard Saul sklenil: motnja pomanjkanja pozornosti ne obstaja!
Šokantno prepričanje je razodel v novi knjigi, v kateri poudarja, da je pri več tisoč mladih bolnikih z diagnozo ADHD (ang. attention deficit hyperactivity disorder) ugotovil prave izvore težav, ki so povzročali izrazite simptome. Opozoril je na izjemno porast diagnoz ADHD v ZDA v zadnjem desetletju, kar 40-odstotno: bolehali naj bi kar štirje odstotki odraslih Američanov in enajst odstotkov otrok. Podvojilo se je število izdanih receptov različnih stimulansov, denimo ritalina, pri odraslih je receptov kar štirikrat več, opozarja Saul, ki poudarja, da stroka, ki se je brezkompromisno sprijaznila z diagnozo ADHD, bolnikom dela veliko krivico, ključno je namreč raziskati ozadje simptomov – da vse znake pospravimo v isti predal in ga poimenujemo z nevrološko-vedenjsko motnjo, je pač neodgovorno in nevarno.
Večina otrok z diagnozo ADHD je slabokrvnih
Njegove izkušnje in številne študije so pokazale, denimo, da je velika večina otrok z diagnozo ADHD slabokrvnih – pomanjkanje železa v krvi lahko namreč povzroči utrujenost, pomanjkanje pozornosti in težave s spominom. Saul v svojem delu tako naniza več kot dvajset vzrokov za simptome, ki jih stroka skupno imenuje ADHD, in jim tudi pripiše zdravilo, a to pomaga le navidezno. »Zavrnil sem številne študente, ki so me prosili za poživilo, da bi si pomagali pri učenju. A so jim ga brez težav predpisali drugi zdravniki,« očita Saul in pristavi: »Pravijo, da se otroci z ADHD ne zmorejo osredotočiti na snov, preveč govorijo, so preslabo organizirani, vstajajo, ko bi morali sedeti, so nemirni in pozabljivi. Toda, kdo postavlja merila? Koliko klepetanja je preveč, kdo določa, kaj je dobra organizacija?«
Neustrezna raba oziroma zloraba poživil lahko zmanjša apetit, kar je nevarno za odraščajoče otroke, ovira spanje in telesni razvoj, povzroča občutke tesnobe in razdražljivost, pri odraslih težave v spolnosti. Ironično, slabo vplivajo na sposobnost pomnjenja in motijo koncentracijo, tako da so lahko učinki pravo nasprotje želenih, sploh pa se toleranca za taka zdravila hitro poveča, torej potrebujemo vse večje odmerke. »Vedenjske težave, ki jih radi označimo z ADHD, lahko izvirajo iz obvladljive tegobe, kot je slabovidnost. Nekateri otroci se med poukom dolgočasijo in motijo druge, ker ne vidijo na tablo! Težave s sluhom, ki jih je zaradi hrupa in uporabe mobilnih telefonov vse več, ravno tako onemogočajo koncentracijo. Da otrok deluje v razredu po pričakovanjih, mora biti spočit, kar je dandanes redkost, za utrujenost je pogosto kriva zloraba tehnologije, denimo igranje igric pozno v noč,« pojasnjuje Saul.
Stroka spregleda motnjo senzoričnega procesiranja
Opozarja, da zaradi nepremišljene diagnoze ADHD stroka kdaj spregleda motnjo senzoričnega procesiranja, ki doleti do pet odstotkov predšolskih otrok, kaže pa se pri težavah s sprejemanjem in predelovanjem informacij iz različnih čutil ter posledično vedenjskimi odstopanji. Saul je med dolgoletnim delom opazil, da učitelji in starši po nepotrebnem izločijo zelo ustvarjalne in nadarjene otroke, ravno tako velikokrat spregledajo, da ima otrok težave z učenjem in potrebuje pomoč, a ne zna prositi zanjo. Stroka velikokrat zanemari obsesivno-kompulzivno motnjo, ki se lahko kaže tudi s hiperaktivnostjo, pa tudi tourettov sindrom, pri katerem lahko bolniki zmotijo okolico z nenadnimi gibi in vzkliki. Celo nevarno shizofrenijo velikokrat kdaj označijo z ADHD zaradi neorganiziranega govora in neurejenih misli ter pomanjkljivega očesnega stika, na račun motnje pozornosti sta velikokrat zapostavljeni bipolarna motnja in depresija. In kar se zelo pogosto dogaja pri najstnikih: ti običajno prikrivajo čezmerno uživanje alkohola in marihuane, ki oslabi spomin in koncentracijo ter povzroča utrujenost in razdražljivost, nepozorni starši pa takim otrokom raje pripišejo bolezensko stanje, namesto da bi se spopadli s pravim vzrokom za težave.
Da bi se izognili zgrešeni diagnozi, starši ne smejo pretiravati z odzivi na težave, poudarja Saul. Če šestletnik ne zmore sedeti pri miru med poukom, še ne pomeni, da je bolan – morda ni pripravljen na šolsko disciplino. Vprašajmo se, ali živimo stresno ali umirjeno – ali dovolj spimo, kakovostno jemo in redno telovadimo? Zdrav življenjski slog lahko ublaži številne zdravstvene težave, nekatere pa celo odpravi ko izboljša počutje in odpravi razdražljivost ter izboljša koncentracijo, poudarja Saul: »Čas je, da lažna diagnoza, ta mit, preneha ogrožati svet in da se stroka ter družba dokopljeta do resničnih vzrokov za težave!«
