Nihče ne ve, kaj je sreča
Prvi problem pri doseganju sreče je njena opredelitev. Nekoga osreči nova hiša, drugega nova jahta, tretjega dobra ocena na izpitu, četrtega ravno prav pečen zrezek, zato je težko na splošno govoriti o sreči.
Sreča je sodobna izmišljotina
Sreča, o kateri pišejo današnji mediji in svetovalne knjige, je medijsko izmišljeno stanje posameznika, ki se na vsak način trudi dajati vtis srečne osebe, ki se ves čas smeji, igra in se pretvarja, da je pozitivno naravnan. Vsako uro se obsedeno sprašuje, ali je še srečen.
Sreča ni v majhnih rečeh
Da bi si pridobili srečo, so ljudje obsedeno kupovali pametne telefone, čevlje, obleke, avtomobile, vse mogoče, skratka, srečo so hoteli dokončno materializirati. Pregovor sicer pravi, da je sreča v malih stvareh, vendar nam bodo tisti, ki so ves čas v stiku z majhnimi stvarmi, povedali, da bi še kaj večjega, tisti, ki so poskušali najti srečo v velikih, pa nam bodo dejali, da je od njih velika le luknja v denarnici.
Telo ni sposobno za dolgotrajno srečo
Seveda je dobro, da si prizadevamo počutiti se dobro. Toda problem je, da telo ni sposobno zelo dolgo prenašati toliko endorfina, in kar je na začetku bilo videti kot uresničitev sanj, kmalu postane normalno in vsakdanje. Skupina znanstvenikov je že leta 1978 naredila eksperiment, v katerem je primerjala ljudi, ki so zadeli velike zneske denarja na lotu, tiste, ki jih je doletela huda nesreča, pa tudi one, ki niso doživeli nič pretresljivega. Izkazalo se je, da so bili po svojem mnenju vsi deležni enakega števila dobrih in slabih dni v letu.
Denar ne more kupiti sreče ... v glavnem
Študije kažejo, da neskončno iskanje sreče vodi v depresijo, paranojo in narcisoidnost. Kljub temu da morda zveni brezizhodno, je tukaj mali nasvet. Glede na to, da redno zapravljamo denar v iskanju sreče, strokovnjaki za srečo svetujejo, da je bolj smotrno vlagati v izkušnje kot v materialne stvari. Saj so stvari sčasoma čedalje manj zanimive, izkušnje pa s časom in spomini postajajo čedalje dragocenejše.
Sreča je največja, ko je še ni
Študije kažejo, da so ljudje najsrečnejši, ko srečo pričakujejo. Za nekoga je to pričakovanje in načrtovanje dopusta, potovanja, družine, obiska kina ...
Svoboden si, torej nisi srečen
V svetu, kjer je svoboda izbora nekaj, v kar smo tako rekoč prisiljeni, ljudje bolj ali manj občutijo tesnobo ob vprašanjih, ali sem se pravilno odločil, kaj pa če bi izbral to in ne ono, itd. S čedalje večjo izbiro ljudje čedalje manj vedo kaj želijo, iz česar sledi, da nikdar nismo zadovoljni s svojo končno odločitvijo. Če obrnemo besede, sreča je obratno proporcionalna z možnostjo izbire.
Srečni narodi se ubijajo
Pokazalo se je, da imajo države z največjo stopnjo sreče tudi največje število samomorov. Havaji so na seznamu najsrečnejših držav na drugem mestu (pa najbrž ne po mnenju Havajcev), istočasno pa so po samomorih na 5. mestu.
Sreča ni nalezljiva
V zadnjih letih so se razpasli razni aforizmi, ki skušajo dvigniti raven splošne dobre volje, optimizma in sreče. Eden takih je tudi tisti, da je nasmeh nalezljiv in zastonj. Problem nastane, ko imate zraven sebe osebo, ki tak aforizem vzame dobesedno in se nasmiha vsem in vsakomur. Če so drugi preveč očitno srečni (četudi le navidezno), je za marsikoga to lahko razlog za slabo voljo, zlasti če sam meni, da ni srečen.
Sreča ni cilj
Prvi paradoks oziroma problem knjig, ki nas korak za korakom vodijo do popolne sreče, je v tem, da nekatere ljudi, ki se preveč trudijo slediti navodilom, prva napaka vrže iz tira. Najboljši nasvet na tej točki je: prenehajte se obremenjevati s tem, koliko ste srečni oziroma ali sploh ste. Sreča ali globoko notranje zadovoljstvo pride iz dobrih odločitev, odločitev, ki jih ne vodi sebičen interes. Paradoksalno, ampak morda celo resnično je, da je največja sreča možna zgolj za tiste, ki o njej nimajo pojma.
