Zato ne preseneča, da se pri zasnovi, ureditvi in oblikovanju zunanjih prostorov po nasvet vse pogosteje obračamo na strokovnjake. O tem, kako se lotiti ureditve svojega vrta, na kaj je treba biti posebno pozoren in kakšne so pri tem navade Slovencev, smo poklepetali s krajinskim arhitektom Matejem Kučino iz biroja Bruto, ki je specializiran za oblikovanje in načrtovanje urbanega ter naravnega prostora.
Kakšne so aktualne smernice na področju krajinske arhitekture oziroma oblikovanja zunanjega prostora v zasebnih hišah?
Vedeti je treba, da se spremembe na področju krajinske arhitekture dogajajo bolj zaradi ekonomsko-socialnih posledic kot golih smernic v revijah. Recimo, da je bila smernica v zadnjih nekaj letih ta, da so bili vrtovi preprostejši, izčiščeni, sadovnjak in zelenjavni vrt sta skoraj izginila, bivalni vrt pa je postal pomembnejši (večje terase, velika ponudba vrtne opreme, žar). To je deloma posledica tega, da so danes gradbene parcele velike, in sicer od 500 do 600 m2, včasih celo več kot 1000 m2. Zelo pomemben razlog je tudi ta, da ljudje nimajo časa skrbeti za zelenjavni vrt in da je ponudba zelenjave in sadja velika ter sorazmerno poceni. Skratka, ljudje so ponovno odkrili vrt kot pomemben bivalni prostor (ki je aktualen predvsem ob vikendih) in ne kot pridelovalno površino, kar je bila praksa v sedemdesetih letih. Opažamo pa, da se v zadnjem času pridelava zelenjave in sadja ponovno vrača; to je posledica trenutne gospodarske krize in večjega zavedanja o zdravi hrani, ki je najbolj kakovostna, če jo pridelamo na domačem vrtu.
Na kaj moramo biti pozorni, preden se lotimo urejanja oziroma spreminjanja zunanjosti?
Zelo pomembno je, da je hiša pravilno zasnovana, torej da so bivalni prostori v pritličju in spalni v nadstropju, saj lahko vrt le tako postane zunanji podaljšek bivalnega prostora. Najbolje je, da se hiša in vrt načrtujeta hkrati. Naslednja stvar je coniranje vrta. Vrt ima
 |
| Matej Kučina. |
glede na pozicijo, zasnovo hiše, velikost in obliko parcele določene namembnosti. Pri vhodu imamo tako imenovani predvrt, vstopni del, servisni del (dvorišče, garaža), na južni strani bivalni vrt, vmes pa še druge tematske sklope, na primer pridelovalni vrt (zelenjavni vrt in sadovnjak). Vsak sklop ima določeno funkcijo, ki je odvisna od funkcije hiše; bivalni vrt je lahko tam, kjer imamo bivalne prostore, zelenjavni vrt pa tam, kjer so dobre razmere (sonce) itd.
Se Slovenci odločajo za profesionalno pomoč ali se držijo gesla sam svoj mojster?
Menim, da je vrtnarjenje najbolj popularen hobi pri nas. Če sami zidamo hiše, je ureditev vrta malenkost, poleg tega je za hišo odgovoren mož, vrt pa večinoma neformalno pripada ženi, saj si pravi slovenski moški običajno ne beli glave z vrtnicami in zelišči. Urejanje vrta lahko podzavestno razumemo tudi kot označevanje lastnega teritorija, kar poznamo pri živalih. Zato moramo na neki način razumeti lastnike zemljišč, ki si sami urejajo teritorij po svojih željah. Pri zahtevnejših ureditvah, ki vključujejo na primer bazen, vrtno razsvetljavo ali vrtne objekte (lopa, paviljon, letna kuhinja, pergola, zidovi), pa je brez strokovnjaka težje narediti lep in funkcionalen vrt. Še posebno v primeru, ko za te posege potrebujemo gradbeno dovoljenje, kjer brez projektne dokumentacije ne gre. Za slovenske vrtove lahko rečemo, da so zgledno urejeni, vendar slabo načrtovani, kar je seveda tudi posledica slabih zasnov njihovih hiš. Če imamo slabo zasnovano hišo, nam niti zelo dober vrt ne pomaga, da bi vse skupaj uredili v učinkovito celoto.
Katere so najpogostejše napake, ki jih delajo ljudje?
Najpomembnejše napake so nedvomno slabo zasnovani sklopi namembnosti vrta, imenovani coningi, slabo oblikovani načrti vrtov in predvsem zbirateljski način sajenja rastlin. Namesto večjih sklopov zasaditev enakih rastlin se običajno sadijo zelo različne, ki pogosto ne spadajo skupaj, tako po dimenziji, teksturi, barvi kot tudi po času cvetenja. Vzrok za te napake so tudi vrtnarji, ki se pogosto ne ukvarjajo z zasnovo vrta, ampak s tem, kako stranki prodati čim več rastlin. Lastniki pogosto sami kupujejo rastline in vrtno opremo v večjih vrtnih centrih. Velika in poceni ponudba še ne pomeni, da so vrtovi zaradi tega lepši. Za urejanje moraš kljub vsemu imeti nekaj znanja.
Kakšne so razlike v krajinski arhitekturi, če primerjamo Slovenijo z drugimi državami? Je kaj tipičnega?
Predvsem gre za razliko v odnosu do stroke. Na zahodu je krajinski arhitekt strokovnjak, ki ga stranke najamejo, da bi jim pomagal strokovno urediti vrt, hkrati z upoštevanjem njihovih želja. Pri nas še vedno mislimo, da je to delo vrtnarjev, čeprav ti niso dovolj izobraženi za načrtovanje vrtov, saj nimajo inženirskega znanja, ki ga nedvomno potrebujemo, ko je treba zasnovati ograjo, pergolo, stopnice ali bazen.
Glede oblikovanja in urejanja vrtov lahko rečemo, da so podobni tistim v državah srednje Evrope. Razlike so bolj povezane s klimatskimi razmerami pri izbiri rastlin. Krajinska arhitektura je v razvitem svetu zelo priznana stroka, saj ima tam pomen urbanega in naravnega prostora večjo težo.
