ODKRIVAMO

Prelestni kraj ob Kolpi

Objavljeno 08. julij 2014 11.20 | Posodobljeno 08. julij 2014 11.26 | Piše: Blaž Kondža

Porečje Kolpe skriva veliko prijetnih kotičkov, kjer se v poletni vročini lahko osvežimo, pojemo kaj dobrega in predvsem uživamo v neokrnjeni naravi.

Med številnimi kraji ob Kolpi smo jo tokrat mahnili v Prelesje, vasico blizu Starega trga ob Kolpi in kakšnih 20 kilometrov od Črnomlja. Če jo boste iskali na navigacijski napravi ali spletnem zemljevidu, izberite Prelesje pri Črnomlju, saj so v Sloveniji še trije istoimenski kraji.

Iz Ljubljane smo potrebovali več kot uro in tri četrt, raje dve, in to za dobrih 90 kilometrov ceste, ki pelje tudi mimo Ribnice in Kočevja. Obstaja možnost, da na cesto prihlača kočevski medved, zato previdno.

Zahodna meja Črnomlja

Ko zapustimo glavno cesto in se spustimo proti Dolu, ki še spada pod kočevsko občino, se znajdemo na zaviti cesti. Zgradili so jo, tako spominska plošča, v začetku 20. stoletja po naročilu Deželnega odbora vojvodine Kranjske »v korist in blagor ljudstva«. Na plošči, ki je na eni od serpentin, preberemo še imena tedaj odgovornih za projekt, spodaj pod nami pa se odkriva prelep razgled na Poljansko dolino ob Kolpi, na mejno reko, bližnji kamp in našo južno sosedo Hrvaško – meja namreč poteka bolj ali manj po sredini reke. Po nekaj minutah vožnje se znajdemo v Prelesju, ki spada pod občino Črnomelj. Takoj na začetku vasi stoji Madroničev mlin, ki ga je družina Madronič v poznih 70. letih prejšnjega stoletja začela razvijati za kmečki turizem.

Postrvi in Jajce

Obiskovalec Prelesja se lahko pri Madroničevih okrepča s postrvjo, po kateri so znani daleč naokrog, postavi šotor, prespi – tudi na seniku –, se dogovori za rafting doživetje na Kolpi ali pač uživa na plažici ob mlinu, ki že dolgo ne melje več. Izbrskali pa smo zanimiv podatek o mlinu: v njem so davnega leta 1943 prenočili slovenski odposlanci, ki so bili na zgodovinsko pomembni odpravi v Jajce, kjer so zakoličili obrise avnojske Jugoslavije. Od mlinske infrastrukture se je poleg kamnite stavbe ohranil tudi poševno postavljen jez. Od mlina se lahko sprehodimo do središča Prelesja, leta 2011 imenovanega za najlepšo vas, kjer se je ohranilo še nekaj hiš. V eni izmed njih, ki stoji na glavnem vaškem križišču, je galerija Baričeva hiša, kjer je trenutno na ogled razstava likovnih del Alenke Mušič. Nad vasjo je še turistična kmetija Kapš, kjer ponudijo prenočitev v eni izmed štirih sob, prav tako se lahko okrepčate.

Najjužnejši Kot Slovenije

V Krajinskem parku Kolpa so številni zanimivi kotički za odkrivanje, tako s čolnom po reki kot v pohodniških čevljih. Med njimi je tudi Kot pri Damlju, do katerega porabimo z avtomobilom dobre pol ure, lahko pa se odločimo tudi za vodno pot. Posebnost vasice je, da je tu najjužnejša geodetska kota v Sloveniji (E 150 10', N 450 25'). Očitno je najstrožje varovana skrivnost, kajti nikjer ni ne duha ne sluha o velikih turističnih kažipotih, ki bi vabili na najjužnejšo točko dežele na sončni strani Alp. Le na začetku vasi Damelj majhna tabla priča, da se tu začne najjužnejša sprehajalna pot pri nas. Škoda, če se le spomnim, kakšen pomp imajo Američani s svojo najjužnejšo točko v Key Westu.


Renault captur združuje najboljše iz treh svetov: notranjo velikost enoprostorcev, značaj in čvrstost športnih terencev ter udobno dinamičnost družinskih kombilimuzin.

Kot vsi športni terenci je precej dvignjen od tal, ima velika kolesa in zaščitne obloge spodnjega dela karoserije. Iz sveta enoprostorcev prinaša zaupanje vzbujajoč visok položaj za volanom, velik prtljažnik, notranjo prilagodljivost in tritočkovna sidrišča isofix za otroške varnostne sedeže na sopotnikovem sedežu in obeh stranskih zadaj. Značilnosti družinske kombilimuzine so vgrajene v udobno podvozje, položaj za volanom pa je tako prijeten kot v limuzini. 
 

10 nagrajencev, ki prejmejo poletni paket Captur

  1. Franja Kovač, Črnomelj
  2. Marjan Stegnar, Ljubljana
  3. Marko Kmetič, Domžale
  4. Igor Sircelj, Koper
  5. Roman Učakar, Domžale
  6. Vili Novak, Maribor
  7. Antonija Mikelj, Kranj
  8. Zdravko Štumperger, Ptuj
  9. Slavko Krabonja, Tržič
  10. Albin Kodrič, Brežice 
Deli s prijatelji