Nastopil je čas, ko poletje doseže vrh in se občutno prevesi v neuradno jesen. Veliki šmaren, 15. avgusta, je praznik Marijinega vnebovzetja. V preteklosti so na ta dan v gospodinjstvih ljudje opravljali le najnujnejša dela, ples mladini ni bil dovoljen. Marsikaj iz tega obdobja je že šlo v pozabo, ostala pa so romanja v Marijina svetišča in sečnja drevja za drva ali stavbni les ter nabiranje zdravilnih zelišč.
Avgusta so noči že daljše, zato je nočno ohlajanje močnejše, moč sončnih žarkov pa tudi že opazno peša v primerjavi z junijskim ali julijskim. Zdajšnje razmere kažejo, da se hujšega vročinskega vala avgusta ni bati, vsaj v naših krajih ne, čeprav se avgusta po nižinah temperatura še lahko povzpne nad 30 °C.
Soparno
Prva polovica avgusta ni bila vremensko prav nič ugodna. Veliko je bilo soparnega vremena, temperature zraka so bolj poredko segle nad 30 °C, večinoma na Goriškem in v Beli krajini. Večjega dežja vse do 8. avgusta sicer ni bilo, hladna fronta pa je v začetku minulega tedna zajela Slovenijo ter prinesla ohladitev in dež. Pojavljala so se krajevna neurja z močnimi nalivi in sunki vetra, na manjših območjih je padala toča. Zvečer 8. avgusta in tisto noč je na Bovškem padlo več kot 100 mm dežja, na Koroškem in v višjeležečih predelih čez 60 mm, na Gorenjskem okrog 40 mm, v osrednji Sloveniji in na Štajerskem malo čez 30 mm. Drugod po Sloveniji ga je padlo le nekaj milimetrov.
Poplave
Meteorna voda je zalivala kleti in stanovanja ter povzročala težave okoli Bohinjske Bistrice, Mojstrane, Voklega, Šenčurja, Podreče, Komende, Žalca, Slovenske Bistrice, Slovenj Gradca, Medvod in Zreč. V Ljubljani je močan veter lomil veje in podiral drevesa.
Po prehodu fronte se je ohladilo, jutranje temperature zraka so bile od 5 do 13 °C, ponekod se je vlekla megla. Nato se je postopno ogrelo.
Varni ob črnem bezgu
Črni bezeg (Sambucus nigra) je grm ali manjše drevo, ki zraste tudi do 10 metrov visoko. Spada v družino kovačnikov. Plodovi so drobne temno modre, skoraj črne sočne jagode. Raste ob plotovih, ob robovih gozdov in posekah, živih mejah, posebno pa v bližini naselij.
Letos je julijska vročina pospešila zorenje črnega bezga. Povprečno v zadnjih 50 letih črni bezeg dozori na Primorskem 24. julija, v osrednji Sloveniji 11. avgusta, podobno tudi severovzhodni Sloveniji, do konca avgusta pa v hladnejših predelih. Letos pa je zorenje nastopilo do 14 dni bolj zgodaj. Večjih razlik v času zorenja v letošnjem letu med regijami ni bilo.
Z bezgom so povezane številne vraže in verovanja. Naši predniki so verjeli, da v njem živijo dobri hišni duhovi, ki skrbijo za našo varnost in dobro počutje. Bezeg ima veliko uporabnih lastnosti, zato ga lahko najdete skoraj ob vsaki kmečki hiši, saj je znan kot lekarna kmečkih ljudi. Zrele jagode so bogate z vitamini in drugimi koristnimi snovmi. Jagode, ki niso čisto zrele, je treba izločiti, saj povzročajo slabost. S predelavo jagod nastanejo zdravi in okusni sokovi, marmelade, celo bezgovo vino in žganje.
Ajda pa spet cveti
Na poljih je ponekod prve cvetove začela odpirati ajda. Ajda (znanstveno ime rodu: Fagopyrum) je dvokaličnica, ki spada v družino dresnovk. Je precej drugačna od žit, ki so sicer enokaličnice in spadajo v družino trav. Kljub tej botanični razliki predelujemo ajdo podobno kot žita, pa tudi njena uporaba je podobna.
Na slovenskih kmetijah so možnosti za setev ajde še veliko večje, kot jih izkoriščajo. Če jo sejemo za pridelek, to storimo maja, če jo bomo imeli samo kot pokrovno rastlino, da se nam prazne gredice ne bodo zaplevelile, jo lahko sejemo vse do sredine poletja. Ob cvetenju je občutljiva za sušo in vročino. V jeseni je občutljiva za slano in mraz, zato je za seme ne smemo prepozno sejati.
Ajda je tradicionalna in zelo stara poljščina, doma iz Azije, največ je pridelujejo v vzhodnoevropskih državah. V Sloveniji je bila prvič omenjena leta 1426. Gojimo jo podobno kot žita. Ne daje tako visokega hektarskega pridelka, vendar so sredstva za njeno pridelavo manjša kot pri žitih, manj pa je tudi težav s škodljivci in boleznimi.
Zrnje je zelo bogato z ogljikovimi hidrati, beljakovinami in minerali, zato ima svoj pomen predvsem v ljudski prehrani. Ker ne vsebuje glutena, je uporabna tudi za ljudi s celiakijo. V Sloveniji so najbolj znani izdelki iz ajde žganci, ajdove pogače, ajdov kruh, ajdova kaša in še drugi.
Posevek ajde je tudi zelo primerna pozna paša za čebele. Najpogosteje jo sejemo kot strniščni posevek ali po spravilu zgodnjega krompirja. Optimalna temperatura za rast je 13–26 °C. Na temperaturi nad 30 °C se upočasni njena rast, prav tako pod temperaturo 12 °C. Potrebuje veliko vlage, še posebno ob cvetenju, oploditvi in nalivanja zrnja. Pomanjkanje vlage v tem obdobju zmanjša število oplojenih cvetov in s tem pridelek. Najbolje uspeva na plodnih in dobro strukturiranih tleh.
Zgodnejša setev je zato primernejša, ker je pri poznih pridelek vprašljiv, predvsem zaradi nižjih temperatur septembra in na začetku oktobra. Ajda (ang. buckwheat, češko poganka) naj bi bila pogansko žito, kot je ajd v slovenščini starinska beseda za pogana, velikana (ajdovska deklica).
Grozdna gniloba ima rada vlago
V vinogradih se že mehčajo zgodnje in srednje pozne sorte grozdja. Botritis – siva plesen – grozdna gniloba (Botryotinia fuckeliana) povzroča največje težave ob mehčanju jagod, predvsem v vlažnem vremenu. Da bi imeli ob obiranju čim manj gnilega grozdja, je eden od ukrepov tudi škropljenje trte s pripravki, ki grozdje varujejo pred gnitjem. Prvič moramo poškropiti pred zapiranjem grozda, drugič pa v obdobju mehčanja jagod.
Napoved
Kljub avgustovski muhavosti je bila povprečna temperatura zraka v prvi avgustovski dekadi, razen v visokogorju, povsod po državi nad dolgoletnim povprečjem, na Obali je odklon presegel 1 °C. Dežja pa je bilo na skrajnem severozahodu za dvakrat več kot običajno v tem času.
Po pretežni nedeljski jasnini je v prazničnem dnevu nebo spet prekrila oblačnost in prinesla dež najprej v severni in deloma zahodni Sloveniji, zvečer in ponoči pa so padavine zajele vso državo. Jutra bodo nekoliko toplejša, dnevi pa se bodo v začetku tedna ogreli nad 30 °C le na Primorskem. V nadaljevanju tedna pa se bo ogrelo tudi drugod po Sloveniji.
