Morda niste vedeli, da je vsaka deseta rastlinska vrsta iz rodu orhidej. Z njimi se ponašajo tudi slovenski travniki. Na njih raste približno 60 vrst orhidej iz rodu kukavičevk, najbolj znani pa sta lepi čeveljc in pegasta kukavica.
Na okenskih policah
Tropske orhideje so v naravi epifiti, kar pomeni, da rastejo na deblih dreves, niso pa paraziti. Za rast uporabljajo vodo, ki kaplja na lubje in se zadržuje v lišajih. Tiste, ki krasijo domove, so njihovi hibridi, najpogosteje gre za vrste katleja, dendrobijum, epidendrum, falenopsis, cimbidij in vanda. Večino pritegnejo s svojimi čudovitimi cvetovi, a se jim v strahu pred zahtevno vzgojo raje odpovedo. Vzgajati orhideje v resnici ni tako težko, da z njimi ne bi popestrili tudi svojega doma.
Kako torej ravnati z orhidejami?
Sicer imajo različne zahteve glede na vrsto, ki ji pripadajo, a osnovni pogoji so za vse enaki.Temperatura, ob kateri lepo uspevajo, je med 15 in 30 stopinjami Celzija. Najbolj jim prija svetloba na oknu, ki je obrnjeno proti zahodu. Zračno vlago jim zagotavljajte z gojenjem nad plitkimi posodami, v katerih je vedno voda, ki počasi izhlapeva. Pomagata tudi rosenje in vlaženje listov z vlažno krpo. Pri zalivanju nikoli v lončku ne sme ostati voda. Najboljši način zalivanja je, da lonček potopite vanjo in ga nato dvignete, da vsa odvečna tekočina iz njega odteče.
Ne pozabite na presajanje
Za korenine orhidej je značilno, da rastejo v vse smeri. Rastlina tako poskuša najti za rast potrebna hranila. Priporočljivo je presajanje vsako drugo pomlad ali kadar nove korenine segajo prek lončka. Potrebovali boste posebni substrat, namenjen za njihovo gojenje. Orhidejo previdno vzemite iz starega cvetličnega lončka. Preglejte korenine ter s škarjami odrežite stare posušene in rjave. Nove korenine so bele napete in svetle. Na dno novega lončka nasujte substrat, nanj postavite rastlino in jo obsujte s preostalim substratom. Rastlino zalijte s hranilno raztopino. Kadar je orhideja v fazi cvetenja, jo presadite šele, ko odcveti zadnji cvet.
Nepravilna nega ne zagotavlja cvetov
Prav popki so najobčutljivejši del rastline, zato se na njih najprej pokažejo posledice neprimernih pogojev za rast. Tu je nekaj najpogostejših vzrokov, zakaj se ne razvijejo ali odpadejo, preden se odprejo v cvet.
- Nepravilno zalivanje: v lončku morda ostaja voda ali pa rastlino zalivate preredko. Škoduje jim tudi zalivanje in rosenje s premrzlo vodo, najprimernejša je deževnica.
- Neprava temperatura je prav tako pogost krivec za odpadanje popkov. Falenopsisom odpadejo pri temperaturah pod 16 stopinj Celzija, medtem ko cimbidij odvrže popke pri temperaturah nad 25 stopinj Celzija. Prav zato je dobro je poznati zahteve posameznega rodu .
- Pri prenizki zračni vlagi se popki začno sušiti, nato pa odpadejo.
- Če imate rastline ob oknu, ki je obrnjeno proti prometni cesti, ga imejte raje zaprtega. Škodita jim tudi cigaretni dim in bližina zrelega sadja, saj izloča plin etilen.
- Preveč svetlobe nežne popke ožge, premalo svetlobe pa pomeni, da rastlina verjetno ne bo dobila dovolj hranil, da bi vzdrževala vse popke, in jih zato nekaj odvrže.
- Prekomerno gnojenje ali uporaba nekaterih pesticidov povzroča odpadanje popkov in prezgodnje sušenje odprtih cvetov. Upoštevajte navodila proizvajalcev.
- Najpogostejši krivci med škodljivci pa so uši, ki sesajo sočno tkivo bodočih cvetov. Ti so zato nepravilne oblike ali pa se sploh ne odprejo in odpadejo.
