Grrr … moje!

Kosmatega prijatelja moramo že zgodaj začeti navajati, da ni potrebe po čuvanju. Sploh je to pomembno pri družinah z majhnimi otroki. Tem se pogosto ne da dopovedati, naj ne drezajo v skledo, ko pes je.

Česar nimaš – ne moreš čuvati

Moji psici ne pokažeta niti najmanjših znakov nelagodja, ko segam v njuni skledi. Prepričana sem, da je razlog preprost – že od mladih tačk ju učim različnih stvari. Pri tem uporabljam kar njune brikete in tako jih večinoma dobita iz roke. Ker se je težavam najlaže ogniti, je lahko hranjenje iz roke preprosta rešitev – česar nimaš, ne moreš čuvati.

Še dodaten priboljšek

Seveda pa nimamo vsak dan časa, da bi pasje obroke porabili za treninge. Takrat lahko v skledo, medtem ko pes je, dodamo še priboljšek. Za tiste vodnike, ki že imajo težave s čuvanjem hrane, je ta vaja posebno primerna. Na začetku lahko priboljške mečemo nekam v bližino posode. Postopoma se pomikamo bližje in po nekaj tednih se pes nauči, da naša bližina ne pomeni, da mu bomo hrano vzeli, temveč prav nasprotno.

Po hrani ne plani takoj

Da naučimo krotiti pasjo lakoto, ga naučimo, da začne jesti šele, ko mu dovolimo. Preden položimo skledo na tla, se mora usesti. Sedeti mora tudi, ko jo že položimo – jesti pa začne šele, ko mu dovolimo. Tega se lahko nauči prav vsak. Skledo preprosto odmaknemo, če vstane. Malo bolj vešči pse naučimo, da nam hrano celo prinesejo. Prineseno posušeno kost nagradimo s čim bolj slastnim. Ker so psi pametni, se hitro naučijo, kaj se jim najbolj obrestuje.

Vzgojeni otroci in psi

Večinoma imamo vodniki dovolj avtoritete, da najboljšemu prijatelju niti na misel ne pride, da bi zarenčal na nas v kakršnem koli kontekstu. Kar pa ne pomeni, da ne bo na naše prijatelje ali še verjetneje na otroke. Psi namreč zelo dobro razumejo pojem hierarhije in dobro vedo, da so majhni otroci nižje na lestvici. Če želimo, da se pes obnaša primerno, moramo tudi do otroka imeti enake zahteve. Dopovedati mu moramo, da se ga pusti pri miru, ko je, in da čas za božanje nastopi kasneje.

Ne!

Pes zarenči, da bi odgnal vsiljivca. In če se na odganjanje odzovemo z umikom, ne naredimo ničesar drugega, kot da vedenje potrdimo. Takrat je čas za odločen NE, hrano vzamemo in psa popolnoma ignoriramo. Njegovo renčanje bo tako imelo nasprotni učinek, kot si ga je zamislil. Če bomo to storili že prvič, najverjetneje ne bomo več imeli problema. Če pa bi obveljala pasja volja, se lahko zgodi, da se bo agresija še povečevala, kar lahko privede celo do ugriza.