Dolenjska sočna, gorenjska trajnejša

Obe sta slovenski sorti, skupen jima je del imena voščenka, ki pove, da imajo plodovi poudarjeno voščeno barvo in prevleko. Bolj se bom posvetil pomembnejši, dolenjski voščenki, za primerjavo pa bom opisal tudi gorenjsko.

Dolenjska voščenka, sevniška voščenka, bokselni ...

Poreklo

Naključno so jo našli na Dolenjskem ter jo začeli lokalno razmnoževati. Izkazalo se je namreč, da spada med odporne jablanove sorte z zelo okusnimi plodovi. Čeprav je na trgu dosegla višjo ceno od drugih in je bilo povpraševanje večje od ponudbe, nikoli ni dosegla razcveta, kot bi pričakovali. Delno so bili krivi tedanji domači sadjarji, delno pa tudi slovenstvu nenaklonjeni nemškogovoreči sadjarski strokovnjaki tedanje Avstro-Ogrske. Prvi jo je v literaturi ustrezno ocenil g. Dolenc v svojem Sadjarstvu in jo poimenoval čast Dolenjske. M. Humek v Slovenskem sadjarju iz leta 1916 piše, da so ji ime sevniška voščenka nadeli sevniški trgovci s sadjem, ki so jo odkupovali po Dolenjskem ter jo prodajali naprej kot svojo. Pohvalno je, da občina Sevnica zadnja leta skrbi za prepoznavnost sorte. Že vseskozi je razširjena po Dolenjskem in Posavju, nekoliko manj po preostali Sloveniji. Drevesnice jo zaradi povpraševanja po odpornih starih kakovostnih sortah pogosto uvrščajo v ponudbo.

Opis

Zori v drugi polovici septembra. Kmalu po obiranju je primerna za uživanje. V primerni kleti jo lahko skladiščimo do februarja. Nesimetrični plodovi srednje debeline so po obliki sploščeno okrogli. Zelenkasto rumena barva prekriva cel plod. Barva kmalu po obiranju preide v voščeno rumeno. Koža je gladka z voščeno prevleko in številnimi malo vidnimi lenticelami (pikicami). Pecelj je kratek in izrašča iz ozke jamice. Pecljeva jamica je pogosto značilno bolj zelena od preostale površine plodu. Čašina jamica je precej rebrasta, pogosto nekoliko rjasta. Meso je rumenkasto, drobnozrnato, sočno, sladko-kiselkasto aromatično. Aroma nekoliko spominja na pomarančo. Dobra lastnost je tudi ta, da plodovi ob skladiščenju ostanejo sočni in ne ovenejo kot pri številnih drugih sortah. Še vedno spada med najokusnejše domače sorte jabolk. Pri manipulaciji s plodovi moramo upoštevati, da so občutljivi za odtise.

Rast dreves je nekoliko drugačna s širšo krošnjo od drugih sort. Tudi po svetlejši barvi listov ločimo dolenjsko voščenko od drugih. Po občutljivosti za bolezni spada med odporne. Najbolj ji ustrezajo zavetne lege z globoko, ne presuho zemljo. Na vetrovnih legah zaradi kratkih pecljev plodovi radi predčasno odpadajo. Ob pravilnem obrezovanju dobro obrodi vsako leto.

Gorenjska voščenka, besniška voščenka, kranjska voščenka ...

Poreklo

Poznamo jo kot staro gorenjsko sorto jabolk. Prvotno je bila razširjena predvsem na desnem bregu Save. V nekaterih slovenskih sadnih drevesnicah jo razmnožujejo še danes.

Opis

Obiramo jo sredi oktobra. Uporabna je od januarja in ob pravilnem skladiščenju celo do julija. Plodovi so debeli, nesimetrični, sploščeno okrogli. Rebra so dokaj izražena. Koža plodu je gladka, voščeno rumena. Do 40 odstotkov plodu je na sončni strani prekrito z intenzivno živo rdečo prelito barvo. Lenticele so številne in komaj vidne. Plod dobi v kleti voščeno prevleko. Kratek pecelj izrašča iz globoke pecljeve jamice. Čašina jamica je srednje globoka, bolj ozka in rebrasta. Semena so drobna temno rjava.

Meso je belo do rahlo rumenkasto, čvrsto in sočno. Sprva ostrejša kislina s časom skladiščenja oslabi. Sorta spada med odpornejše. Tudi plodovi so odporni proti zunanjim vplivom ter pogosto ostanejo okusni tudi, če ležijo na tleh pod snegom do pomladi. Sicer spadajo med manj kakovostna namizna jabolka, so pa odlična za stiskanje v sokove ali jabolčno vino zaradi izrazite sočnosti.

Primerjava obeh sort

Dolenjska voščenka je po okusu veliko boljša od gorenjske, slednjo pa lahko dlje skladiščimo. Ločimo ju po barvi. Sadu rdečega preliva, ki je značilen za gorenjsko, dolenjska voščenka nima. Obe sta odporni stari sorti domačega slovenskega porekla. Iz njiju dobimo odličen zdrav domač jabolčni sok. Obe zaslužita še več pozornosti in omejeno vlogo predvsem v ljubiteljskih sadovnjakih tako v visokodebelnih kot tudi nizkodebelnih vzgojnih oblikah.