Tik na vhodu v staro jedro Škofje Loke, in to takoj za mostičem, ki avtobusno postajo povezuje s starodavnimi ulicami tisočletnega mesta, je picerija z nenavadno kislim imenom in s ponudbo, ki je ne najdemo v ravno vsakem takšnem lokalu. »V preteklosti je bilo tu skladišče kisa, ki so mu v teh krajih rekli jesih. Pozneje, v 70. letih, so v tem prostoru odprli picerijo Jesharna, eno prvih v teh krajih. Nato se je lokal v 90. letih preimenoval v Valentino. Ko sva s poslovnim partnerjem Maksom Šefom pred desetimi leti prevzela lokal, sva zaradi lepih spominov na stare čase piceriji vrnila staro ime. Ravno aprila bo minilo deset let, odkar je tu spet Jesharna,« se po zgodovini škofjeloškega lokala, kjer po mnenju mnogih strežejo najboljše pice daleč naokoli, sprehodi Bojan Trampuš.
Priljubljen način naročanja
Sogovornik natrosi še nekaj zanimivosti o lokalu, kamor radi zahajajo tako domačini kot ljudje iz okoliških krajev, v poletnih mesecih pa se jim pridruži še pisana druščina turistov, ki se podajajo raziskovat mesto ob sotočju Selške in Poljanske Sore. Ena od zanimivosti Jesharne je denimo ta, da so našli način, kako čim bolj upoštevati želje ljubiteljev pic: »Že v preteklosti, ko je bil lokal še Valentino, so imeli tu pica listke. To so lističi, na katerih obkljukaš, kakšno testo – navadno, polnozrnato, brezglutensko – in katere sestavine so ti všeč, nato pa ti naš picopek pripravi prav takšno. Ta način naročanja je zelo priljubljen in je zagotovo največja posebnost našega lokala.« A ne samo pica listek, posebna so tudi imena pic, ki jih najdemo na jedilniku. Tu je hišna pica jeshar, ki ji družbo dela po picopeku imenovana pica tommy boy, medtem ko je pica rocco takšno zveneče ime dobila po prvem šefu lokala.
Kot je to navada v slovenskih lokalih, kjer se osredotočajo na pice, so poleg njih tudi v Jesharni doma lazanje, testenine in palačinke. A ne samo to – gostje so navdušeni še nad piadami, nekakšnimi italijanskimi različicami nekvašenih kruhkov, ki jih postrežejo z različnimi nadevi. »Navdih in recepturo za piade, ki jih ne najdeš ravno povsod, smo dobili v Riminiju,« pove Bojan Trampuš še eno zanimivost z jedilnika Jesharne.
Pivo s porcelanastim zamaškom
Jedilnik je torej razgiban, kaj pa spremljevalne pijače? »S sommelierjem Gašperjem Čarmanom, ki ima lastno znamko vin Gašper, sodelujemo že od začetka. Imamo njegovo penino, merlot, malvazijo, sivi pinot in rebulo. Nato je tu Lisjakov rose, zelen iz doline Pasji rep in še modri pinot Burja noir. Od odprtih vin točimo belo in rdeče, pridelano v kleti družine Kristančič iz Medane,« našteje Bojan Trampuš le nekaj vinskih imen. Med vse bolj priljubljenimi pivi gre omeniti predvsem pivo freising. Ime tega piva, zaprtega s porcelanastimi zamaški, nakazuje na to, da je Škofja Loka v preteklosti spadala pod posestvo freisinških škofov, zato sploh ne preseneča, da v Jesharni točijo tudi pivo iz pivovarne Weihenstephaner, ki je sicer najstarejša na svetu in je doma ravno v nemškem mestu Freising.
In še vsaj eno zanimivost premore majhna picerija Jesharna. »Spodbujamo mlade, lokalne fotografe in tudi vse preostale umetnike. Tako so naše stene vsakič drugače okrašene, saj je picerija tudi galerija, v kateri se umetnine nenehno menjavajo,« sklene naš sogovornik sprehod po piceriji, ki goste preseneča in hkrati osvaja z ravno prav debelimi picami in z ravno prav drugačno ponudbo.
Piada Hišna pica jeshar Ajdova palačinka |
