Dolgoletna uporaba potrjuje lastnosti iz imena, najnovejše raziskave pa opozarjajo, da bi pretirano uživanje gabeza lahko povzročilo nenormalno rast celic, se pravi, da bi bil v določenih primerih lahko rakotvoren. S pripravki, ki jih užijemo kot zdravilo, se ne bi smeli pojaviti nobeni negativni učinki. Listi in cvetovi imajo prijeten okus, še najboljši so ocvrti v pivskem testu, a to je hrana, ki je skromni dodatek jedem, torej se z gabezom ne prehranjujemo v takih količinah, da bi bilo škodljivo.
Navadni in gomoljasti
Pri nas raste poleg navadnega še gomoljasti gabez, ki se razlikuje po velikosti in barvi cvetov. Gomoljasti je razširjen više v hribih in je manj zahteven glede zemlje. Cvetovi so rumenkaste barve in rastlina nikoli ne zraste v tako razkošno zel, kot se dogaja pri navadnem gabezu, ki na dobri zemlji zraste tudi več kot meter visoko. Listi so podobni jezikom in so dlakasti, saj rastlino, ki je trajnica, uvrščamo med srholistnice. Cvetovi so zvončasti, polni medičine, največkrat pa so vijoličaste barve. Gabez ima razvejane korenike, ki segajo precej globoko v zemljo in jih je nemogoče v celoti izkopati. Rad ima dobro zemljo s precej vlage. Korenine, ki jih izkopavamo spomladi ali jeseni, so zunaj črne, na prelomu pa vidimo, da je notranjost bela, skoraj brez okusa in vonja, glavna značilnost pa je sluzavost. Korenine osnažimo in jih razrežemo po dolgem ter jih sušimo v bližini peči ali pri umetnem viru toplote, a ne čez 50 stopinj. Pozorni moramo biti, da med sušenjem ne splesnijo, ker tako izgubijo zdravilne lastnosti. Večino pripravkov lahko naredimo že iz sveže korenine. O njegovih čudežnih lastnostih celjenja so nastale legende. Plinij, antični pisec, trdi, da bo na koščke narezano meso, kuhano skupaj s korenino, postalo spet celo. Ženam, ki so se namakale v kopeli z dodatkom gabeza, pa naj bi se deviška kožica spet zarasla.
Odličen pri poškodbah in notranji uporabi
Gabez vsebuje največ alantoina od vseh znanih rastlin, omenjena snov pa pospešuje tvorbo novih celic. Zaradi tega je tako učinkovito zdravilo za rane, ki so zagnojene ali se težko celijo, zelo učinkovito zdravi vse zunanje poškodbe na telesu in je odličen tudi pri notranji uporabi. Najpreprosteje je narediti tople obkladke za ranjena in prizadeta mesta, ki jih menjamo na nekaj ur. Obkladek pripravimo iz sveže ali posušene rastline, in to tako, da korenino temeljito zmečkamo ali zdrobimo in dodamo malo tople vode. Zelo je cenjeno tudi mazilo, ki ga pripravimo iz čiste svinjske masti in zrezanih delov korenine gabeza. Gabez dušimo v masti in po tistem, ko se povsem zmehča, precedimo zdravilo v steklen kozarec in ga shranimo v temno shrambo. Mazilo se obdrži dalj časa in po potrebi z njim mažemo prizadete dele.
Priprava vina in čaja
Poleg ran lahko z mazilom ali obkladki zdravimo tudi naslednje bolezni: otekline, razjede zaradi krčnih žil, amputacijske štrclje, revmatične otekline, zatrdline v dojki in boleče bezgavke. Za notranjo uporabo pripravimo čaj iz zrezanih suhih ali svežih korenin, in to tako, da jih namočimo prek noči (8 ur) v mrzlo vodo in potem kratko zavremo ter pijemo po požirkih. Na dan popijemo dve skodeli in v vsako damo dve čajni žlički drobno zrezanih korenin. Pitje bo zdravilo predvsem krvavitve v želodcu in na dihalih, pomaga pa tudi pri močni mesečni čišči. Iz gabeza se pripravlja tudi vino (korenine namočimo v belem vinu za mesec ali dva), in to je dobro piti pri krvavitvah iz pljuč, pri slabokrvnosti in po težkih operacijah.
Košček gabeza v potovalki pa jo bo zaščitil pred krajo ali izgubo.
