Prva dama kraške kuhinje Ada Špacapan nas je očarala tisti hip, ko je pred nas postavila stojalo in na njem začela na roko rezati pršut. Le kaj je lepšega od dišeče fetine na še toplem kosu domačega kruha, takšnega, kot so ga v peči pekle none. Pršut se je topil v ustih, vloženi beluši in štorovke so mu dajali nekoliko ostrine, kruh je nevarno hitro izginjal izpod prtiča, in čeprav gresta pršut in teran z roko v roki, je bila vitovska, ki jo je v Brjah pri Komnu leta 2012 pridelal vinar Marko Fon, odkritje dneva. Jurčkovemu karpaču so postlali na nežnem motovilcu (priznanje, da niso izbrali rukole, ki bi preglasila okus gobe), parmezan mu je dodal slanost in karakternost ter naredil odlično podlago za macerirano vitovsko, polno terciarnih arom. Mineralnost vina se je odlično ujela z mineralnostjo jurčka in sira, zaradi širokega spektra okusa pa je vitovska ostala na mizi tudi ob juhi. Z gomolji in listi šelina (zelene) so ustvarili značilno in prepoznavno šelinko. Mineštra je bila slastna, saj prašiček ni le stopil vanjo, ampak si je v njej dobro opral noge. Konkretnost juhe je uravnotežila svežina peteršilja in zelene. Idealna za takrat, ko človek po prekrokani noči ne ve, kaj bi sam s sabo!
Raviol z Zidaričevo skuto je bil zaradi odličnega domačega testa in svežine skute že sam po sebi zapeljiv, v kombinaciji s Cigojevo panceto ter vrhniškim maslom in drobtinami, ki ostanejo v ponvi, ko maslo pocvremo, pa nam je zaprl usta. Maslo in ocvrt žajbelj sta napeljevala k novim grižljajem, v katerih so se okusi sofisticirano prepletali. Svoje je dodal še uglajeni vipavski posebnež zelen sveti Martin, 2013, ki ga je pridelala družina Stegovec v Brju. Prijeten, harmoničen in nevsiljiv je opral usta, saj so bili na mizi že domači njoki z zajčkom. Ada je zraven ponudila Čotarjevo malvazijo, 2011, oranžno vino v najboljšem pomenu besede.
Naša bojazen, da bo vino preglasilo nežne njoke in prav takšno meso, je bila odveč. Aromatične začimbe, predvsem timijan in rožmarin, so poskrbele, da se je krožnik izvrstno ujel z zrelimi aromami sadja in začimb, ki jih je prinesla mehka in elegantna malvazija. Jagenjčkovi kotleti na mladi špinači so bili zunaj zapečeni, v sredini še vabljivo rožnati. Z mesom se je izvrstno ujela Batičeva biološko pridelana pinela, 2009, ogromnega telesa in zaokroženih arom suhih krhljev hruške, oreščkov, sušenega sena, vanilje... Ko smo poskusili še mineralno špinačo, krompirjev žličnik z majaronom in fermentirani domači sir, pa se je izkazal cuvée Joška Renčela s poskočno svežino iz terana, caberneta in merlota, letnik 2007, iz sušenega grozdja, ki je sedem let odležal v lesenih sodih. Vini sta poudarili različne nianse krožnikov in v obeh smo uživali. Čokoladno krostato so domiselno postregli z zamrznjenim grozdjem, ki je kakavovim notam dodalo svežino, kostanjev sufle z domačim vaniljevim sladoledom in karamelizirano hruško pa je bil presenečenje, saj običajno povsod ponujajo le čokoladnega. A ne pri Špacapanu, kjer sledijo letnim časom. Ko smo uživali v okusu čokolade in kostanja, se je del omizja odločil, da se bo raje posladkal s prezrelim sadjem Čotarjeve malvazije.
Ada Špacapan, ki je promotorka kraške kuhinje, nam je postregla s pristnimi okusi iz lokalnih sestavin, za nekatere poskrbi tudi njen mož Miro na kmetiji, sicer se sam predvsem ukvarja s trto. Za delo na domačiji, kjer že več kot 40 let negujejo družinsko gostinsko ponudbo, poprimeta tudi hči Elis in sin Ago, Ada pa je poskrbela za obuditev starih, preprostih kraških jedi, le da je receptom iznajdljivih non dodala ščepec sodobnosti. Priporočamo, da k njim pridete lačni in se povsem prepustite Adi, tako pri izbiri hrane kot vinske spremljave.
Dobro je vedeti
- Špacapanova hiša
- Ada Špacapan
- Špacapanova hiša, d. o. o.
- Komen 85. 6223 Komen
- Tel.: + 386 (0)5 766 04 00, + 386 41 297 829
- Splet: www.spacapan.si
- urnik: Od srede do nedelje od 11. do 22. ure (ob nedeljah do 20. ure), ponedeljek in torek zaprto (po dogovoru imajo odprto kadar koli).
- degustacijski meni: Pethodni 25 evrov, sedem hodov 32 evrov.
- vinska klet: 40 etiket s poudarkom na lokalnih vinarjih.
