SIRI

Slovenski sir z dušo navdušuje svet

Objavljeno 01. november 2017 11.40 | Posodobljeno 01. november 2017 11.42 | Piše: Mitja Butul

V italijanskem mestu Bra se je zbralo več kot 400 razstavljavcev iz 50 držav.

Tatjana Butul je predstavljala Slovenijo kot državo izjemnih priložnosti za razcvet kulinaričnega turizma.Foto: Mitja Butul

Mesto Bra v italijanskem Piemontu se vsaki dve leti spremeni v svetovno središče sira. Slow cheese je prireditev, ki je letos upihnila enajsto svečko, praznovala pa je 20 let od prve uprizoritve.
Prireditve v Braju, kjer se je predstavilo več kot 400 razstavljavcev iz 50 držav vseh petih celin, je obiskalo več kot 300.000 obiskovalcev z vsega sveta. Nemogoče je oceniti, koliko tujcev je bilo med obiskovalci, vendar podatek, da je bilo 50 odstotkov vstopnic prodanih zunaj Italije, pove veliko. Proste sobe v hotelih in pri zasebnikih v Braju in okolici so bile zasedene že najmanj pol leta pred dogodkom, vlaki iz Torina so vozili v obe smeri vsako polno uro, parkirišča v Braju ni bilo mogoče najti, obiskovalci so parkirali tudi 20 km od mesta, od koder so bili organizirani prevozi na prireditev vsakih 10 minut. Med številnimi razstavnimi prostori po mestecu, po velikosti bi ga lahko primerjali s Sežano, so se vile množice obiskovalcev, ki so poskušali sire in vse, kar spada poleg, obenem pa tudi uživali v prijetnem vremenu in ob pogovorih s proizvajalci, kmeti, mlekarji, študenti, strokovnjaki, prodajalci in degustatorji sirov po vsem svetu.

Že drugič se je na zemljevid Slow cheesa in s tem tudi na zemljevid svetovnih sirov vpisala Slovenija. Po zaslugi omizja Slow food Primorska, ki ga vodi Tatjana Butul, so predstavili sir tolminc in planinske sire z zelišči, ki jih na Domačiji Butul, s sirarjem Rokom Stresom na planini Matajur, razvijajo že sedmo leto in jih postrežejo z različnimi marmeladami ter vinskimi želeji, ki jim dodajo zelišča iz Sredozemskega zeliščnega vrta na Manžanu. »Biti opažen in sprejet med tako veliko razstavljavci in obiskovalci je nekaj posebnega. Sir z vinskim kamnom refoška in prvič sir s črnim čajem sta pošla že drugi dan prireditve in so o njiju govorili ter ju iskali vse do konca. Naše marmelade in vinski želeji različnih okusov so navdušili zahtevne obiskovalce in že prejemamo naročila ter upamo, da bomo z našo butično predelavo lahko ustregli vsem. Želijo si jih tudi v znanih restavracijah v Italiji, na Danskem, Nizozemskem, dobili smo naročilo iz sklopa restavracij na jugu Francije, prva pošiljka je odšla že v Amsterdam, v začetku novembra bo v Berlinu, naših proizvodov si želijo tudi v Kanadi in v Ameriki,« pove Tatjana Butul, tudi koordinatorka Slow fooda v Sloveniji, in ne pozabi dodati, da so bili obiskovalci navdušeni tudi nad istrsko malvazijo, posebno tisto macerirano tri tedne, ki jo vedno bolj poznajo kot oranžno vino.

Kljub temu da je prireditev stara dvajset let, ne kaže nobenih znakov utrujenosti. Nasprotno, s tem najpomembnejšim mednarodnim dogodkom, posvečenim kakovostnemu siru, se dobiva bitka za promocijo in vedno večjo prepoznavnost razlike ob uporabi surovega mleka pri izdelavi sira. »Odločitev, da se na našem dogodku sme predstavljati izključno mlečne izdelke in sire, ki se jih pridela iz surovega mleka, je bila pogumna in se je izplačala,« pravi ustanovitelj gibanja Slow food Carlo Petrini, ki je gibanje začel prav v mestecu Bra, kjer še danes živi. Ni skrival zadovoljstva, da je bila ocena tako razstavljavcev kot obiskovalcev in strokovnjakov, da je bila ta prireditev najuspešnejša, ne samo po številu, temveč tudi po kakovosti in odločnosti, s katerima so podprte odločitve Slow fooda. Do leta 2019 želi Slow food vzpostaviti nov prezidij za zaščito živalskih pasem in sirov po starih receptih, izbrati nove izdelke za Mavrico okusov, med katerimi je že slovenski sir tolminc, in ustvariti mrežo proizvajalcev surovega mleka. Izzivov je še veliko.

»Obdeluješ težko istrsko zemljo, pridelke pridno shraniš v kozarčke, razviješ dober recept za zeliščni sir, ne spiš, ne ješ, garaš, odpraviš se v svet, med razstavljavce iz 50 držav. Uživaš, ker ti 300.000 obiskovalcev pove, da je to pravo. Da ima dušo. Ob tem pa predstavljaš tudi svojo regijo in Slovenijo kot državo izjemnih priložnosti za razcvet kulinaričnega turizma. To je to,« sklene Tatjana Butul, ki je z mislimi že v projektu Terra madre naslednje leto v Torinu.
 





Deli s prijatelji