Čeprav je sredi 15. stoletja izgubil Bosno v boju s Turki, a je spretno pobiral davke in dajatve od podložnikov, od katerih je bil odvisen blišč njegovega dvora, je bil hrvaško-madžarski kralj Matjaž pravi zaščitni znak dobe, ki se je že navdušila nad renesančno gostijo in njene po antičnih zgledih pripravljene mize. Kako je bilo vse skupaj videti, je zapisal neznani italijanski povabljenec na gostiji kralja Matjaža:
Kronane glave dobro jedle
»Na vsaki kraljevi gostiji vladajo modre razprave o vzvišenih in častnih temah, na mizi pa se vrstijo izbrane jedi, bograči, tokany, golaži in perkelti, gosja jetra in najbolj fina perutnina, povabljenci pojejo pesmi in stare epe. Ob kraljevi mizi so vedno stali glasbeniki s citrami in pevci, ki so vsak v svojem jeziku – kralj je obvladal vse – izvajali epske pesmi o junaških dejanjih, medtem ko so drugi svoje napeve spremljali z liro. Takšen je bil običaj starih Rimljanov, prek naših italijanskih dvorjanov pa se je prenesel tudi na Madžare.«
Predhodnica golaža
Potem je žlica znova zarisala lok od kraljevih ust do kotla s starim golažem ali bogračem. Pripravljenim tako, kakor so jih že v davnini guyle, vodje madžarskih plemen, po katerih se imenuje ta jed, ki je po svetu razširjena prek številnih različic, pripravljali za gostije v bogračih, velikih kotlih, iz katerih še danes omamno diši in spominja na tiste vznemirljive čase. Seveda brez prišlekov iz Amerike, paradižnika in paprike, brez katerih bi si te dobrote danes težko predstavljali, a ki sta bila popolnoma neznana slovitemu kralju Matjažu, ki ni niti slutil, da obstaja neka celina na drugem koncu sveta. In medtem ko je užival v jedi, se mu še sanjalo ni, da je zemlja okrogla, tako kakor zlata krogla na njegovem žezlu ali srebrn kotel, iz katerega je z žlico zajemal svojo najljubšo gosto junečjo enolončnico.
Gosja jetra s kandiranimi jabolki (po renesančnem receptu iz 15. stoletja)
Na 10 dag stopljenega masla v večjo ponev položite očiščene rezine 2 kislih jabolk in jih dušite, dokler ne spustijo nekaj soka. Potem jih potresite z 1 žlico sladkorja v prahu, dodajte 3 klinčke in dušite naprej. Zalijte z 0,33 dl jabolčnega likerja ali katerega drugega sadnega likerja, dokler jabolka ne dobijo skorjice, omaka pa se zgosti. V drugi ponvi na hitro popecite tretjino gosjih jeter, tako da dobijo zlato barvo na vseh straneh, notranjost pa ostane rožnata. Položite jih na krožnik skupaj z omako od pečenja, po jetrih pa razporedite kandirane rezine jabolka. Vse pokrijte s podušenim jabolčnim sirupom.
Ocvrt smuč v omaki iz čebule in slanine (star madžarski recept)
Približno 1 kg očiščenih filetov smuča povaljajte v mešanici koruzne in navadne moke, soli in popra ter pecite na 8 dag masla, stopljenega v 2 dl olja, dokler riba ne dobi zlate barve na obeh straneh. Istočasno na 5 dag masla, stopljenega v 1 dl olja, podušite 2 na drobno sesekljani rdeči čebuli in 10 dag suhe in bolj mesnate slanine, narezane na trakove. Ko vse skupaj dobi zlato barvo, zalijte z 1 dl vina in 1 dl smetane za kuhanje. Počakajte, da se omaka zgosti, nato z njo prelijte ocvrte filete smuča. Postrezite takoj s prilogo po izbiri.
Gost junečji perkelt (madžarski recept)
Na 1 dl olja podušite 2 sesekljani čebuli, 1 korenček, narezan na kolute, in 5 dag sesekljane slanine, na to posteljico pa dodajte tri četrt kg narezane mehke junetine. Dušite, dokler vse ne dobi zlate barve, potem pa dodajte 1 žlico paradižnikovega koncentrata, 1 žlico sladke paprike, 1 žlico suhega majarona in 1 majhen pekoči feferon. Še naprej dušite, vmes zalijte z 1,5 l osnove od kosti. Previdno posolite in kuhajte kot juho, da se vse zmehča in navzame vseh okusov. Kot prilogo madžarskemu perkeltu lahko skuhate majhne žličnike iz moke, jajc in soli, zamešane v vodi. Postrezite vroče.
