Sir, salama, kumare, pa imamo klasični sendvič, a včasih je kruh boljši, če ga užijemo samega. Ajdov z orehi je že takšen. Zdi se mi, da je tako dober, da ga kaj več kot res tanka plast masla lahko samo pokvari.
Se spomnite reklame, ki je pašteto znanega slovenskega proizvajalca promovirala kot dobro stran kruha? Slogan je res dober in udaren, a še danes, ko ga preberem, vedno pomislim na tisti kruh, ki je sam sebi dobra stran. Ki ni več zgolj podlaga drugim, bolj izrazitim ali okusnejšim živilom. Pomislim, skratka, na kruh, ki je tako dober, da ne potrebuje dodatkov, s katerimi bi njegova polnost prišla do izraza.
Morda prav nasprotno kakšen kruh preprosto moramo jesti sam, da bi res uživali v njegovem bogatem okusu. Z rezino salame ali sira bo drugačen kot namazan s tanko plastjo masla ali, denimo, s čičerikinim namazom in seveda drugačen, če ga použijemo brez dodatkov. Kdaj bo boljši, je seveda stvar okusa.
Kruh za praznično mizo
Kruh posebnih okusov in za posebne priložnosti pečemo že od nekdaj. Ob bližajočih se praznikih ni nujno, da so na mizi samo pecivo, piškoti ali potica. Morda kdo ne mara ali ne sme sladkega, pa bi kljub temu prigriznil kaj bolj svečanega. Ajdov kruh z orehi je tak posebnež.
Ne vem, ali je tak zaradi značilnega okusa ajde ali zaradi orehovih jedrc, ki jih ob pokušanju počasi meljemo z zobmi, najbrž kar zaradi kombinacije obojega. Čeprav se ob prebiranju recepta zdi priprava ajdovega kruha zahtevna, ni tako. Posebnost priprave je le to, da ajdovo moko poparimo z vrelo vodo, premešamo in ohladimo, preden se lotimo gnetenja testa. Za vzhajani kruh ajdovo moko mešamo s pšenično, običajno dodamo prve deset ali dvajset odstotkov, lahko pa tudi več, celo polovico, pa bo kruh še vedno čvrst in kompakten.
Pol in pol
Recept, na katerega prisegamo v naši pekarni Deveta vas, zahteva razmerje približno 40% ajdove moke in 10% orehov, 50% je pšenične moke. Kdor se bo lotil priprave tega odličnega kruha, mora vedeti, da se testo pri gnetenju obnaša malce drugače, najbrž zaradi poparjene moke. Pazimo, da ne gnetemo predolgo, saj testo hitro postane lepljivo. Oblikujemo majhne hlebčke, ne večje kot pol kilograma, taki bodo najbolje pečeni, z ravno prav hrustljavo skorjo, povrhu pa jih lahko razrežemo na privlačne majhne koščke, kakršni pritičejo prazničnemu prigrizku.
Če se komu zdi, da zraven sodi rezina pršuta ali sira, morda oliva, košček paprike ali svež zelenjavni namaz, tudi prav, a kljub temu, ne bo vam žal, ako najprej poskusite samega.
