Neskončne sojine puščave

Je najpogostejše živilo vegetarijancev, predvsem začetnikov. Splošno prepričanje je, da je treba meso živalskega izvora z nečim nadomeščati. S tem se ne strinjam, je pa soja res popolno beljakovinsko živilo. Spada med redke rastline, ki imajo vse potrebne esencialne aminokisline. Glede beljakovin si lahko popolnoma brez skrbi, če dnevno spiješ kozarec sojinega mleka, poješ kos tofuja ali skodelico kuhane soje. Beljakovine so seveda tudi drugje in z raznoliko hrano dobiš vse, kar telo potrebuje.

Sojo lahko pripravimo na mnogo načinov

Soja spada med redke rastline, ki vsebujejo vse nujno potrebne esencialne aminokisline. To so že pred tisoč in več leti vedeli v Aziji, kjer je tradicionalno živilo. Od tam prihaja tudi fermentirana soja, ki jo poznamo kot sojino omako in sojino pasto, miso, ki se uporabljata za začinjanje juh in omak. Tofu je po slovensko sojin sir, hecno ime, saj s sirom nima nobene zveze. Morda sta si podobna po barvi.

Surov tofu je brez okusa, zato ga pogosto kupimo že mariniranega ali celo popečenega. Meni je najljubši osnovni tofu. Ker je to močna beljakovinska hrana, je hitro pokvarljiva. Kos tofuja sperem pod nežnim curkom vode, da ne razpade, narežem ga na koščke, začinim in pokapljam z oljem. Vrnem v hladilnik in še isti dan porabim med dušeno zelenjavo, v rižoti, juhi. Kadar si zjutraj zaželim močen zajtrk, se zelo razveselim tofuja v hladilniku. V ponvi posteklenim čebulo, gor nadrobim kos tofuja, solim, popram, malo čilija in pražim. Po taki hrani greš lahko pomit vsa okna v hiši.

Najdemo in uporabimo jo lahko skoraj vsepovsod!

Sojo pogosto najdemo tudi v kosmičih – drobnih, ki se kar izgubijo v hrani, ali pa tako velikih kosih dehidrirane soje, da jih lahko paniramo in ocvremo. Take kose je treba prej namočiti v močno začinjeni vroči vodi, da se vlakna spet razširijo. Še boljša in cenejša so zrna. Namočimo jih kot vsako stročnico (poleti v hladilniku) in naslednji dan skuhamo. Menda ljudem okus sojinih zrn ni všeč, je pa najbolj zdrava taka hrana, ki je kar najmanj že vnaprej pripravljena. Lepo se skrije v mineštri namesto fižola, lahko bi jo tudi pretlačili skupaj z jušno zelenjavo. Njena začimba je koriander. S sojo ni treba pretiravati, na osebo računamo čajno skodelico kuhanega zrnja, za otroke pol manj.

Žal je to vrhunsko živilo v našem svetu zelo zlorabljeno. Zaradi izjemne hranilne vrednosti ga intenzivno pridelujejo, brez kakršne koli slabe vesti zastrupljajo s pesticidi neskončna polja nekoč plodnih tal in, kar je morda še hujše, gensko spreminjajo. Večino pojedo farmske živali, te pa potem mi. Lahko se bo zgodilo, da bo na koncu najbolj osovražena rastlina, namesto da bi bila tista, ki bi nahranila človeštvo.

Kupujmo čim bolj nepredelano hrano

Soja in sojini izdelki so na seznamu zdrave hrane le takrat, kadar imajo preverjen certifikat, ki jamči, da je bila ekološko pridelana in da ni bila gensko spremenjena. Soja pa je marsikje in ne le tam, kjer bi jo pričakovali. To nista le tofu in sojino mleko, ampak tudi olje (velikokrat navedeno le kot rastlinsko olje) in sojin lecitin, ki ga v živilski industriji dodajajo skoraj vsakemu izdelku, čokoladi, sladoledu, namazom, smetani. Nikoli ni navedeno, ali je gensko spremenjena ali ne. Spet smo tam, da je najboljše kupovati čim bolj nepredelano hrano. In uživati, ko pripravljamo kakovosten obrok po svojem okusu in občutku. Prav to svetujem novim vegetarijancem.