Najbolj znan kos starega kruha

Bruskete so popečene rezine belega kruha, po robovih natrte s česnom, odišavljene s svežo baziliko ter pokapljane z oljčnim oljem. Hrustljav prigrizek, originalno bruschetta, izvira iz Italije, kjer ga poznajo, tako pravijo zgodovinski viri, vsaj od 15. stoletja. Ime jedi je povezano z načinom priprave kruha. V italijanščini pomeni bruscare peči na oglju. Najverjetneje je recept nastal v preprosti kuhinji, ko so želeli porabiti star kruh. Rezine kruha so zato popekli na ognjišču, da so spet postale hrustljave, za boljši okus pa so jih še pokapljali z oljčnim oljem. Ob grobe robove opečenega kruha so podrgnili strok česna in to je osnovni recept za brusketo.

Dopolnjene, izboljšane različice bruskete, kot jih danes ponudijo predvsem v osrednji Italiji za predjed, so obložene s svežim paradižnikom, narezanim na manjše kocke, in pogosto tudi s sirom. To sta največkrat grobo nariban parmezan ali pa s prsti nadrobljena mocarela.

Izberejo čvrst paradižnik, ki nima veliko semen, ga križno zarežejo na nasprotni strani od peclja in za nekaj minut potopijo v vrelo vodo, da se lažje olupi. Narežejo ga na rezine in pustijo nekaj časa na cedilu, da ves sok odteče. To je potrebno, sicer bi se kruh preveč razmočil in brusketa ne bi bila več hrustljava. Paradižnik osolijo, popoprajo in marinirajo z lističi sveže bazilike. Rdeče-zelena kombinacija je prijetna za oko, po okusu pa sta paradižnik in bazilika klasičen uspešen par.

Popečen, s česnom natrt kos kruha pa bi lahko obložili s čimer koli in tako skreirali neskončno vrst brusket. Zelo okusne so s popečenimi jajčevci. Le nekoliko podušene rezine zelenih bučk za brusketo začinimo s karijem. Odlična varianta so nasekljane črne olive ali pesto s pinjolami in baziliko. Za brusketo spečemo rdečo papriko, jo olupimo, narežemo na kockice in mariniramo s česnom in peteršiljem.

V italijanskih restavracijah ponekod uporabljajo poseben plinski opekač, ki ga imenujejo brustolina gril, ki rezine kruha na hitro opeče z obeh strani hkrati. To lahko kar dobro nadomestimo z običajnim opekačem za toaste, nekoliko težje pa v pečici. Vključimo žar, nastavimo visoko temperaturo in stojimo zraven pečice, da kruha ne zažgemo. Pomemben je tudi izbor kruha. Kruh naj bi bil bel oziroma nevtralnega okusa, rezine pa kar velike, zato gre zraven tudi pribor. Če pripravljamo bruskete kot prigrizek za en grižljaj, zrežemo ozko francosko štruco, rezine pa obložimo le na sredini.

Prepečenec ni ravno primeren izbor kruha, prav tako ne krekerji, ker se preveč drobijo. Če se želimo kar najbolj približati originalu, naj bo to kos dobrega belega kruha, pa ne čisto svežega, ki ga popečemo na odprtem žaru.