Kurji tat stavi na malice in kosila

Tudi tisti dan je bila 80-letna in še vedno nadvse agilna Majda že ob štirih zjutraj pri Kurjem tatu. Kot sleherni dan je marljivo natrebila solato in začela pripravljati svoje priljubljene enolončnice, ki jih imajo gostje na Viču, le streljaj od Interspara, še posebno v čislih.

Gospa Majda je mama Marka Zavrla, lastnika omenjene gostilne, ki že tradicionalno stavi na okusne malice in kosila in že dvajseto leto zbira zveste in stalne goste. Ti prihajajo tešit svoje želodčke od vsepovsod. »Nekateri že vse od začetka,« se je pridušal nekdo, ki je sedel pri sosednji mizi. In tudi ta, vidno sit telečjih praženih jetrc, enega izmed zaščitnih znakov gostilne, bo že konec tega meseca praznoval svečano in že dvajseto obletnico ustanovitve Kurjega tatu!

Strel v Kurjem tatu

Markova žena Alenka Murko Zavrl se seveda še kako dobro spominja začetkov, spominja se tudi štosa, ki si ga je izmislil znameniti novinar Slovenskih novic Franci Stres, ki je prav tako rad zahajal v to krmilnico znanih in malo manj znanih, brezdelnih in tistih poslovnih duš pa umetniških in manj umetniških, kakršen je, denimo, tudi akademski slikar Franci Nemec, ki je s svojimi slikarijami dodobra oplemenitil ta hram, v katerem so se že od nekdaj zbirale zanimive in silno gobčne glave.

Franci Stres je torej naslovil svoj zapis – Strel v Kurjem tatu! »Že takrat se je streljalo tu!« se je navihano nasmehnila Alenka, ki v Kurjem tatu bdi nad hrano in strežbo, ter se spomnila še razvpitega umora, ki se je zgodil pravzaprav le korak stran in zaradi katerega je bil Milko Novič pred dnevi obsojen na 25 let. »Pa kdo se je vendar takrat streljal?!« se je prestrašeno spraševal nemalokateri njihov gost pa še marsikdo drug. »Prav nihče se ni,« je smeje pojasnjevala Alenka, »v Kurjem tatu je imel samo Martin Strel predstavitev enega izmed svojih plavalskih podvigov.«

Od kod ime

Njen Marko je imel v zadnjih izdihljajih rajnke Juge v Miklavžu svoj gril in je pekel piščance. Ker je šla tam mimo jugoslovanska magistrala, je imel zaradi Turkov, ki so se trumoma vračali ali prihajali, ogromno dela. Bilo ga je celo toliko, da je s svojo katrco pritovoril iz ptujske Perutnine tudi po tisoč piščancev na vikend. In prav zaradi tega so ga hudomušno poimenovali – kurji tat. In tudi njegov Kurji tat je bil zasnovan po wienerwaldskem vzoru – s piščanci, kranjskimi klobasami in golažem. A ko se je pojavila piščančja kriza in so začeli množično peči piščance tudi po naših mesarijah in vseh trgovskih središčih, pa še ob vedenju, da je najboljši tisti, ki ga daš takoj v roko kupcu, so se morali tudi pri Kurjem tatu – prilagoditi.

»Odprto smo imeli 24 ur na dan, k nam so že zjutraj prihajali peki, reševalci in podobni jutranji in nočni tiči, potem pa so se smernice v gostinstvu že tako predrugačile, da poslujemo le še pet dni v tednu, in sicer od ponedeljka do petka, od osmih do dvajsetih, ob vikendih pa le še ob poprejšnjem dogovoru,« je povedala rojena Portorožanka.

Igra z burgerji

Pri njih zdaj prevladujeta mediteranska in sezonska kulinarika, to je vsakodnevna izbira svežih sardelic in giric, Alenka snuje tudi raznorazne buzare, nešteto ribjih omak za, na primer, testenine, poigravajo pa se tudi z burgerji. Enega smo okusili tudi mi, imenoval se je istrski in je bil prežet s svinjskim ombolom, pršutom, tartufato, popečeno čebulo, sirom, zelenjavo in še omakico. Na nasprotni strani so se mastili z jetrcami, tam z golažem iz divjega prašička, izvedeli smo, da jim mesnine dostavlja hišni mesar iz Litije.

Ker je Kurji tat po svoje tudi družinska zgodba (o uspehu), Marko in Alenka postopoma že vključujeta hčer Katjo. In ko se ob vseh vonjavah iz zvočnikov razleže še glasba njihove mladosti, to je dober rock in to so stare italijanske kancone, postane Kurji tat idealna postojanka za tistega, ki mu vsaj malo kruli. In ki si zaželi nekaj z njihovega vsak dan spreminjajočega se jedilnika. Oni dan so pri Kurjem tatu ponujali stročji fižol, motovilec, špargljevo pito, mesno lazanjo, rezance z jurčki in šparglji, pečenega piščanca, ribji burger, orado na žaru, pivsko klobaso, ričet z rebrci, divjačinski golaž...