Na mizah je vdelan parket z gradu Podsreda, tla so iz 400 let starega bobrovca, ki je nekdaj prekrival streho istega gradu, z Machovega gradu na Velikem Slatniku je kamnit portal, ki so ga rešili pred uničenjem, v loncih brbotajo sestavine, ki so jih nekdaj jedli v teh koncih Dolenjske... Že s praga se vidi, da Manca in njen mož Rok Vovko spoštujeta tradicijo, a sta jo začinila po svoje. Gostom se zato zaradi speva gostoljubnosti in pristnih okusov z močnimi lokalnimi koreninami ne mudi od mize. Vonj in okus po dobrih starih časih sta namreč preveč vabljiva.
Tudi na vasi na čisto navaden dan, ki nenadoma postane praznik, odpirajo šampanjec. Drobni šampanjski mehurčki veuve clicquot so nam odprli apetit in ob dolgem, svežem sadnem pookusu smo že zobali domač kruh. Pozdrav iz kuhinje je napovedal, da bo iz krožnikov ravno prav pogosto pomežiknila domačnost. Govedina v solati s sadnim kruhom je prinesla že pozabljene pristne okuse, ki jih je še poudaril odlični kis z ekološke kmetije Repovž iz Šentjanža. Z njim sta Manca in Zdenka Jančar, ki je za štedilnikom že četrt stoletja, začinili tudi regrat s krompirjem in slanino, med domače salame so pomešali slanino krškopoljskega prašiča, Arvajevo kranjsko klobaso in celo svetovno prvakinjo – ker je njihova tlačenka dvakrat slavila na prazniku domačih kolin v Kostanjevici na Krki, edinstvenem tekmovanju te vrste, ji pač gre naslov svetovne prvakinje, v smehu razlaga Rok. Ker je sommelier (končal je tudi drugo stopnjo WSET, londonske šole o vinu), vino po njegovem izboru še podčrta krožnike. Med skrbno izbranimi etiketami še posebno rad ponudi dolenjske in belokranjske. Fagus, ki ga je pridelala družina Kozinc v Dolnjem Impolju, zvrst sauvignona in laškega rizlinga, se je z aromami limone, hruške in višnje, predvsem pa z višjo kislino odlično ujel z regratovo solato in s svojo svežino opral usta po mesninah. Tatar dimljene postrvi je bil že sam po sebi polnega okusa, domača majoneza z bučnim oljem pa ni prekrila njegove elegance, ampak ga je le še nadgradila. Dimne note postrvi in arome popečenih bučnih semen so se uglasile z Marofovim zelo uglajenim, maslenim chardonnayjem.
Čeprav je juha čemaževa, ta ni bil predivji, ampak ravno prav zaznaven. Postregli so jo s skutnimi žličniki, v krepki goveji pa so plavali dolenjski žlinkrofi, polnjeni s teletino. Če bi zdravilni čemaž še medveda postavil na noge, bi goveja juha po prekrokani noči pregnala še tako hudega mačka. Žlinkrofi, polnjeni s teletino, so s sladnostjo čvrstih repkov potočnih rakov ustvarili harmonijo, ki jo je zreli, mehki sauvignon, letnik 2009, iz kleti Otmarja Šturma le še podprl. Polna usta okusa in pookus brez konca in kraja – le še dokaz več mojstrstva tega velikega vinarja. Svaljki iz tatarske ajde z jagenjčkovim ragujem in dimljeno skuto so spet poklon tradiciji in lokalnim sestavinam: potočne rake so že davno lovili v teh krajih, pri nas pridelano tatarsko ajdo, tako zelo bogato s flavonoidi, da vode po kuhanju ne zlijemo v korito, ampak jo pijemo kot čaj, pa meljejo v Rangusovem mlinu v Dolenjem Vrhpolju. Sulec je Goričarjev izpod Gorjancev, hrustljavi ocvrtek pa postrežejo na igrivih testeninah s Sardinije, ki jih lovimo v ustih kot zrna.
 |
|
Pri Vovkovih je skoraj vse naravno in lokalno (a ne za vsako ceno, jagenjček denimo pride z Nove Zelandije) in tudi oglje je lokalnega izvora. Nanj so položili jagnječje zarebrnice in žrebičkov biftek. Čista poezija okusov in vonjav! Mehke, ravno prav pečene in sočne zarebrnice s čudovitim vonjem po žaru in biftek, ki se je v ustih topil kot maslo. Zraven pa mehka, žametasta modra frankinja oziroma vrbanjka s kmetije Šuklje iz Bele krajine, ki je z aromami maline, borovnice in popra ter mehkimi tanini in svežino zaokrožila te čudovite okuse. Zaključili smo z moussom pečenega jabolka na ajdovem drobljencu s cimetovim sladoledom in jabolčnikom na sladki fižolovi kremi – inovativno in lahkotno.
Mladi gospodar, ki je gostilno prevzel od staršev, s pomočjo vse družine (ata Vovko še vedno skrbi za vrhunske domače mesnine) poskrbi, da jih gostje zapuščajo z zadovoljnimi nasmehi. Gostilna je pač njihov način življenja.
Preprosto, domače, dodelane vrhunske sestavine, tradicija pa prepletena z novimi izzivi – ena lepših kulinaričnih izkušenj.
Dobro je vedeti
- Gostilna in prenočišča Vovko
- Rok Vovko, s. p.
- Ratež 48, 8321 Brusnice
- Tel.: + 386 (0)7 30 85 603
- Splet: www.gostilna-vovko.si, Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
- urnik: Od torka do sobote od 12. do 22. ure, ob nedeljah od 12. do 16. ure. Ob ponedeljkih in vsako zadnjo nedeljo v mesecu imajo zaprto. Obvezne rezervacije!
- degustacijski meni: Štirje hodi 25 evrov, pet hodov 30, šest hodov 35 evrov.
- vinska klet: 220 etiket
