TRGATEV JE PRAZNIK

Do vina 
po poti ljubezni

Objavljeno 02. april 2015 19.30 | Posodobljeno 02. april 2015 19.30 | Piše: L. A.

Radovan Šuman spada med vinogradnike, ki z naravo predvsem sodelujejo.

Takoj ko iz trsa požene mladika, je ovčka že tam in jo poje. Foto: S.N.

Domačija v Zavrhu je le nekaj deset metrov oddaljena od Maistrovega stolpa. Z vrha pogled seže daleč na okoliške griče z vinogradi. Smo v srcu Štajerske, kjer je vino še posebno cenjeno. Radovan Šuman je mož izklesanega obraza in jekleno modrega pogleda. Stisk rok je močan in kratek. Človek, ki ne izgublja časa.

Dobrega vina ni brez znanja

Šumanovi izvirajo iz 14. stoletja, vinogradništvo je v družini tradicija. Rado, kot ga kličejo prijatelji, je še pred leti v lastnem laboratoriju, preden ga je opustil, uporabljal opremo prednikov z letnico 1711. Ob pridelavi vina skozi stoletja so doživljali vzpone in padce. Če je bila v 19. stoletju nadloga trsna uš, jim jo je po 1945. zagodla politika. Nacionalizacija jim je vzela vse vinograde, ostalo je le približno 500 trsov. Za hobi. Oče Jože je vztrajal, Rado pa kmalu začutil, da je doma med trsi in da je za dobro vino treba imeti nekaj več znanja (z malce kemije lahko iz cenenega vina naredimo »vrhunsko«, pravi). Spoznanje, da je zemlja od zgodnjih 90. let postala onesnažena zaradi kemije, ga je usmerilo na novo pot biodinamičnega kmetovanja.

»Ko se odločiš, da boš kmetoval na tak način, je na tej poti več vprašanj kot odgovorov, ti prihajajo pozneje in počasi. Bistveno je, da se za nekaj odločiš. Težava ni pomanjkanje znanja, ampak pomanjkanje odnosa do narave, vse drugo pride samo od sebe. To je pot ljubezni,« se ozre po vinogradu.

Pomoč živali v vinogradu

Skozi velika premična vrata sem vstopil v drugi svet. Opozori me na ovce, ki jih ni bilo na spregled, le v travi sem ugledal njihove črne sledi. Kakšno je leto v takšnem vinogradu? »Tehnično se pot tu začne z zimsko rezjo trte. A tudi tu na rastlino gledamo drugače. Trta se poveže. Nato se začne pletje trsov, kar pri nas počne drobnica, ki živi v vinogradu, to delo opravi bistveno bolje kot človek. Takoj, ko začne rasti iz trsa mladika, je ovčka že tam in jo poje. Tako se energija rasti prenese navzgor, kar je z energetskega vidika veliko boljše za rastlino. Ko se pojavi bolezen, uporabimo snovi, ki krepijo rastlino. V glavnem so na osnovi glin, da preprečujejo vzklitje glive, obenem pa krepijo celične stene in trta lahko tvori več obrambnih mehanizmov. Pri biodinamiki uporabljamo nekaj preparatov, ki jih škropimo direktno po zemlji (gnoj iz kravjega roga). Kremen (fino drobljena kamena strela), s katerim informiram vodo, poškropim po vrhovih trte. To ustvari svetlobo na rastlini, tudi listi, ki so difuzno osvetljeni (osenčeni), so videti, kot da imajo svetlobo, z njo so preprosto prežeti. To prispeva k temu, da se glive, ki imajo rade temo in vlago, ne razvijejo.«

Uporabljajo še kompostne preparate iz rmana, koprive, hrasta, preslice in baldrijana. Njihovo vinogradništvo temelji na vzpostavitvi naravnega ravnovesja med škodljivci in sovražniki. Z levico pokaže na valilnico in doda, da par siničk očisti ličinke škodljivcev celo na do pol hektara vinograda. Uzreva čredo ovac in naproti nama priteče oven Muki in se po moško ustavi pred nama, varujoč ovce. Mami z mladičkoma previdno ostajata zadaj.

Trgatev je praznik

Vsaka trgatev je v teh krajih poseben praznik. Že leta so trgači turistične in upokojenske skupine, prijatelji … Družina jih pričaka z zajtrkom, po trgatvi sledi kosilo, dobrega vina ne zmanjka. »Delajo veliko bolje kot plačani delavci, vzdušje je drugačno, kar čutiti je pozitivno energijo,« doda Rado.

Ročno obrano grozdje pecljajo in nato macerirajo, ker počakajo, da se večina stvari, ki se je razvila v naravi, izloči iz pečk in kožice. Le vino, ki gre skozi ta proces, ne potrebuje dodatnih posegov. »Zato lahko prijatelju rečemo na zdravje in ga pogledamo v oči,« pravi Rado. V kleti se ustaviva ob tako visokem sodu, da se do njega povzpne po lestvi in nama natoči prva kozarca. V desnici držim kozarec z vinom, ki je zlate barve. Resnično zlate …

Biodinamično kmetovanje

Začetnik biodinamičnega kmetovanja je bil dr. Rudolf Steiner, ki je že leta 1924 učil, da lahko le zdrava zemlja daje zdrave rastline. Priporočal je uporabo posebnih pripravkov in ravnanje po kozmičnih silah. Njegovo delo je povzela, nadgradila in znanstveno utemeljila Maria Thun. V Sloveniji so kmetovalci, vrtičkarji, čebelarji in ljubitelji povezani v Zvezo društev Ajda - Demeter z željo širjenja biološko-dinamičnega gospodarjenja.

Učimo se od zemlje

Šumanovi pridelajo med 20.000 in 40.000 litrov vina, v glavnem sort chardonnay, beli pinot, renski in laški rizling, traminec, sauvignon. Posebnost je modri pinot, ki raste na kraškem osamelcu, ki je naravna posebnost teh krajev. Vinogradniško filozofijo življenja, v kateri se je našel Rado s svojo družino, bi lahko strnili v en stavek: »Arogantno bi bilo misliti, da vemo vse, lahko smo samo ponižni, hvaležni, da imamo možnost delati na zemlji in se od nje učiti.«





Deli s prijatelji