Poletni venček

Iz rožmarina so tam kar cele žive meje, lovor raste na vsakem vogalu, bazilika po vrtovih, origano med skalovjem. Skratka, že na poti s plaže ali na popoldanskem sprehodu lahko naberemo kaj svežega in dišečega za boljšo večerjo. Da boste vedeli, kaj nabirati, pa še nekaj besed o najznačilnejših poletnih začimbah.

Rožmarin

Sredozemske kuhinje si brez njega ne moremo niti predstavljati. Je ena najbolj nezahtevnih in razširjenih začimb, ki raste vsepovsod po Istri in Dalmaciji, nasploh vzdolž Jadranske obale. Je malodane zaščitni znak teh območij in se tradicionalno uporablja v teh kuhinjah. Precej radi ga imamo tudi celinci v zaledju Jadrana, kar je vidno po receptih, saj mnogi vsebujejo rožmarin. Po okusu je nekoliko grenek in trpek ter malo spominja na smolo, vonj pa je izrazit in zelo prijeten. Z rožmarinom začinjamo svinjino, ovčetino in divjačino, (ribje) juhe in omake, klobase in salame, paradižnikove jedi (npr. juhe, omake, prikuhe), jedi z bučkami, jajčevci, s stročjim fižolom, z beluši in gobami. Pospešuje presnovo maščob, zato ga dodajamo mastnim pečenkam in drugim mastnim živilom. V Istri in Dalmaciji je vejica rožmarina (poleg olivnega olja in soli) najpogosteje edino, s čimer začinjajo pečene ribe. Ja, in res so dobre!

Bazilika

Je bolj vrtna gospa, saj jo je treba nekoliko bolj negovati, ker ne prenaša suše. V splošnem je to zelo razširjena in priljubljena začimba, ki jo gojijo domala po vsem svetu, najbolje pa uspeva v toplih in sončnih krajih, saj ji nizke temperature ne denejo dobro. Tako je tradicionalno prisotna in cenjena v grški, italijanski in francoski kuhinji, sicer pa nobena pomembna kuhinja v Sredozemlju ne shaja brez nje, zato boste svežo zlahka dobili na tržnicah. In takšna je tudi najboljša, saj ima najbolj pristno in blago r, ki se poda praktično k vsemu: solatam, ribam, mesu, juham in omakam. Malokatera dišavnica je tako splošno in široko uporabna t se tako dobro dopolnjuje z drugimi začimbami, zagotovo pa skoraj nobena tako izredno ne dopolnjuje paradižnikovega okusa. Bazilika pomirja, vzbuja tek in pospešuje prebavo.

Origano

Že vonjate slastno italijansko pico? Origano je tisti, ki tako omamno zadiši, ko gremo mimo picerije. Je namreč dišavnica, ki se tradicionalno uporablja v italijanski kuhinji, pri nas pa mu rečemo tudi dobra misel. Svoj vonj dolguje eteričnim oljem ter spojinam, ki so v listih. Intenzivnost dišave se spreminja skupaj s klimo, v kateri rastlina raste. Čim bolj na jugu in soncu ga gojimo, tem bolj je njegov vonj intenziven. Obstaja več podvrst. Nekatere zelo rade rastejo v sušnem kraškem skalovju, na sončnih in izpostavljenih legah, zato nikar ne bodite presenečeni, če ga boste zaduhali pri pohajkovanju v kraških zalednih hribih Dalmacije in Istre.

Lovor

Lovor – znamenje zmage in ustvarjalne sile, ki so ga v vencih na glavah nosili rimski cesarji, zmagovalci, športniki in ustvarjalci – danes največkrat konča v fižolovih in krompirjevih jedeh, gostih juhah, kislem zelju in raznovrstnih enolončnicah. Ker je občutljiv za mraz, ga na prostem brez težav gojimo samo v primorskih krajih, medtem ko je drugje zanj najprimernejša vzgoja v posodah, ki jih pozimi prenesemo v zaprt prostor. No, ko boste na morju, ga boste zlahka našli, saj lovorjev grm tiči skoraj na vsakem vrtu.

Lovor deluje tudi kot naravni konzervans pri vlaganju zelenjave, rdeče pese, kumaric, gob v kis. Liste dodajajo tradicionalno še v sušene fige in nekatere oreške, saj zavirajo razvoj plesni. Njegov vonj prav nič ne ugaja niti kuhinjskim moljem, zato nekaj listov lahko dodamo v posode z živili, kot so moka, riž ali testenine. To bo pregnalo molje, živila pa bodo ohranila prijeten okus brez morebitnih vonjev po zatohlosti.

Timijan

Timijan oziroma po domače kar materina dušica je rastlina s številnimi podvrstami, ki nekatere prav lepo rastejo tudi v celinskih predelih Slovenije in v hribovju. Je izredno zastopan v gojenih oblikah na vrtovih, njegove najbolj divje različice pa se razraščajo v sredozemskem kraškem skalovju, saj ima rad suha, sončna rastišča. Tam je zaradi koncentracije eteričnih olj tudi najbolj močnega okusa in arome. Ker lajša prebavo, ga uporabljamo pri mastnih jedeh, predvsem za vse vrste dušenega in pečenega mesa, mastne klobase, jajca s slanino in za ocvrti krompir. S timijanom bodo okusnejše tudi enolončnice, divjačina, gobe, paradižnikova solata in kuhana riba. Je začimba in zdravilo v enem, saj menda zdravi vse vrste bolezni dihal, uničuje viruse in bakterije, ugodno vpliva tudi na želodec in črevesje, jedi z njim pa so okusnejše in lažje prebavljive.

Za konec še majhen nasvet. Začimbe so drobni dodatki, ki imajo moč ustvariti pristnost jedi, po drugi strani pa lahko ob nepravilni in pretirani rabi popolnoma pokvarijo gastronomski užitek na krožniku. Kljub temu da je dandanes uporaba začimb precej modna, se pri kuhanju najprej prepričajte o njihovi intenzivni aromi in okusu ter jih hrani dodajajte previdno in z občutkom.