Da gredo lepota, pamet in občutek za posel lahko z roko v roki, dokazuje 26-letna Teja Jeglič. Širša javnost je prikupno Kamničanko spoznala kot drugo spremljevalko miss športa, lepotnega tekmovanja se je udeležila leta 2012. Ostala je v svetu mode, se preizkusila kot manekenka in se kot hostesa pojavljala na različnih dogodkih in v oglaševalskih kampanjah. A ves čas je ostala zvesta svoji prvi ljubezni – oblikovanju.
Od darila do posla
»Že kot deklica sem barbikam šivala oblekice,« se spominja z nasmeškom. Tako ne preseneča, da se je po končani osnovni šoli vpisala na umetniško gimnazijo, kjer se je spoznala z osnovami modnega oblikovanja. Da je to tisto, kar jo veseli, je vedela ves čas, zato je po maturi izbrala fakulteto za dizajn, kjer zdaj končuje študij. »Sem se pa, ko sem začela študirati, še malo iskala, nisem točno vedela, s katerim izdelkom bi se predstavila modnemu trgu.« Naposled je tržno nišo našla – v nahrbtnikih.
»Zgodilo se je po naključju,« pravi Kamničanka. »Ko se je bližal rojstni dan moje dobre prijateljice – to je bilo pred približno enim letom –, sem jo želela presenetiti z nečim posebnim, unikatnim. Fantov dedek je bil čevljar in tako smo imeli doma veliko usnja. Odločila sem se, da ji iz teh kosov izdelam modni nahrbtnik. Tako je nastal prvi.« Nad darilom ni bila navdušena samo slavljenka, ampak tudi njene prijateljice. »Spraševale so jo, kje ga je dobila, in posredovala jim je moj kontakt. Povpraševanja je bilo vse več in zdaj smo tukaj...« se veselo ozre po svoji majhni delavnici, ki si jo je uredila zraven fantove hiše v Kranju.
Do 50 v enem mesecu
Poleti je imela s šivanjem nahrbtnikov že toliko dela, da se je odločila, da gre na svoje. »Ko sem odpirala podjetje, me je bilo seveda malce strah, a sem verjela, da mi bo uspelo.« Izdela od 30 do 50 nahrbtnikov na mesec. Izdeluje tudi torbice v podobnem slogu, kot so nahrbtniki, ter modne dodatke. Za moške, denimo, unikatne metuljčke iz akrila, navdih zanje je našla v Londonu, kjer je bila na študentski izmenjavi. »To je bila super izkušnja, saj sem se ogromno naučila, spoznala sem nove materiale, kje in kako jih lahko uporabim.«
Teja zaradi obilice naročil razmišlja o tem, da bi najela šiviljo, ki bi ji občasno pomagala. »Z nahrbtniki imam toliko dela, da nimam časa za ustvarjanje česa drugega, a bi ga rada imela. V bližnji prihodnosti bi se spet rada posvetila oblikovanju oblek.«
Prodaja po facebooku
Večina strank jo, zanimivo, najde na facebooku. »Tam imam profil, na katerem si lahko ogledajo moje izdelke. Katera mi reče, da bi imela točno takšnega, kot je na fotografiji, a povsem enakega nikoli ne izdelam, saj želim, da je vsak unikat. Spet druga bi, denimo, rada, da bi ji ga izdelala iz petih, šestih barv ali materialov, toda to ni moj stil. A s strankami imam vseeno same dobre izkušnje, saj na koncu vedno najdemo kompromis.«
Fant, ki je računalničar, ji je pomagal pri vzpostavitvi spletne strani, ki jo ima tudi v angleškem jeziku. Jo zanima tujina? »Seveda se najprej želim uveljaviti na slovenskem trgu, nočem pa si zapirati možnosti. Iz časov, ko sem še delala kot manekenka, imam nekaj poznanstev in dobrih prijateljstev z dekleti, ki delajo v modnem svetu v tujini. Tako se že dogovarjamo, da bi prodajo razširili, najprej v Švico in London. Ampak to je še v povojih, počasi se daleč pride,« se nasmehne mlada ustvarjalka.
| »V H&M sem videla cenejšega!« Cena Tejinih nahrbtnikov je od 50 do 70 evrov. »Odvisno od tega, koliko katerega materiala uporabim pri izdelavi,« razloži. Da se slovenski modni oblikovalci (še vedno) pogosto srečujejo z očitki, da so predragi, pove tudi Teja. »Včasih mi katera reče: 'V H&M sem videla podoben nahrbtnik, ampak je bil veliko cenejši!' Verjamem. Ampak ni bil ročno izdelan, kot je moj, in tega bi se ljudje morali zavedati.« |
