V & O

Zvezdanina modrost: Utrujena mama je slaba mama

Objavljeno 18. december 2017 15.50 | Posodobljeno 18. december 2017 15.51 | Piše: Zvezdana Mlakar

Če zaspiš na kavču, medtem ko si on umiva zobe, pa se mu zjutraj prikradi v posteljo …

Zvezdana Mlakar.
Zvezdana, pomagaj!
 
Ljubim, ljubim svojega moža. Imava majhnega otroka, sina, ki joče, odkar sem ga rodila, ne spi, zelo zahteven je. Pravkar smo praznovali njegov prvi rojstni dan. Z možem se dobro razumeva, veliko dela in mogoče kakšen dan najde kakšno uro, da se igra in pazi najinega sina. Vse je na meni. Sicer pa je vedno bolj nervozen, ko prihaja domov. Najde me utrujeno, izmozgano, jaz se trudim, da nisem videti tako, pa vendar velikokrat zaspim kar na kavču, medtem ko si on umiva zobe. Enkrat na teden organiziram varstvo pri babici, ampak naš fantiček ne more zaspati brez mene. Mogoče res kompliciram, mislim si, da je vredno nuditi otroku vse v tem obdobju, in očitno mojo bližino res potrebuje. Moj zlati mož pa vsake toliko pade 'ven', ker se mu ne posvečam dovolj. Ali se on posveča dovolj meni, otroku? Ko kaj takega omenim, mi pravi, da skrbi za naju, da imava vse in da res dobro živimo. Res je. Jaz pa jočem. Jočem, ker ne vem, kaj lahko zahtevam, ker sem pozabila, kaj si želim, ker ne vem nič več. Ker sem utrujena!

Polona

Ljuba Polona!

Kako dobro te razumem! Greva po vrsti. Utrujena mama je slaba mama. Ne moreš biti res dobra, vesela, razigrana mama, če si utrujena. Zato je najpomembneje, da najdeš mir in se spočiješ. Da bo otrok preživel in res imel kaj od tebe. Ko pride otrok, se vse postavi na glavo. Vzame si velikanski prostor, ki je bil prej namenjen nam in našim ljubim. Že samo ta sprememba sproži v nas krč in vsa ljubezen do otroka je premalo, da bi odživeli normalno ta odtegnitveni sindrom. To tako je. Ne vem, moji otroci so bili nezahtevni. Se mi pa zdi, tako na daleč in se vnaprej oproščam, če bom komu delala krivico, da se nam naporni otroci zgodijo z razlogom. Otrok ni naš projekt. Ne pričakuje od nas, da smo idealni, da bo vse 'poštirkano', vse na svojem mestu, zlikano, oprano, skuhano po najboljših receptih. Če kdaj pa kdaj ne zmoreš, tudi otrokov jok ne more biti nekaj, zaradi česar bo potem travmiral vse življenje. Ker boš v vsakem primeru naredila kaj, kar ga bo zaznamovalo. Saj se je vendar prišel na ta svet učit. Bolj boš v krču, bolj bo to čutil in več napak boš delala. Meni se zdi neskončno lepo, da se zavedaš, da tvoj sinko ne dela ničesar namerno, da ne govoriš neumnosti, da je treba paziti, da ga ne razvadite, ali mahaš okrog z vzgojnimi prijemi. Ker mi gre to vzgajanje že čisto zares na živce. Več kot očitno bova prišli do tega, da boš začela vzgajati najprej sebe. Sprosti se, globoko vdihni. Odlična mama si. Bravo! Zdaj je tvoj sinko star eno leto in mirno ga lahko pustiš pri babici eno noč, lahko tudi dve. Tam je varen in nič slabega se mu ne bo zgodilo. Tudi vrtec ali varuško si privošči mirno in brez slabe vesti. Glede na to, da imate tako dober standard, si privošči še čistilko. Dva, tri tedne si torej privošči ves čas, ki ti ostane! Izključno sebi. Tudi možu ne. Preberi knjigo, pojdi na masažo. Izklopi. Sanjaj, razmišljaj, poslušaj se, meditiraj.

Potem se počasi priklapljaj nazaj in opazuj, kje in kaj ti pobere največ moči. Red in določene ure okrog otrokovega urnika? Nenehna pripravljenost, da si na uslugo? Odgovornost, kaj boste jedli, kaj bo rekel mož, kam boste šli? Ne vem. In niti slučajno ne imej slabe vesti, če zaslišiš v sebi glas, da si razvajena. Si, kakršna si, znaš ljubiti močno, iskreno, vse daš od sebe, kar znaš in zmoreš. Tisto, kar te najbolj zateguje in izčrpava, zrahljaj, v smislu, da če česa ne moreš spremeniti, ne spreminjaj. Sprejmi. Razširi roke in se nasmej sama sebi. Tega ne zmorem, pa kaj! Razporedi svoje moči, malo sebi, večino otroku, malo možu. En dan se bo vse uravnalo. Rezerviraj vikend za vajino zvezo. Za svojega ljubega. Med rjuhami se stisni k njemu in mu šepetaj, da ga imaš rada, da si mu hvaležna za vse, in ga prosi za potrpljenje in pomoč. Ne boj se prositi in verjemi v moč zahvale. Če je ljubezen prava, bo pravi moški zaradi tvojega šepeta iz srca premikal gore. Saj bi ti zanj naredila enako. Če bi ti truden položil glavo na kolena in te prosil za razumevanje, bi naredila vse, kajne? Ljudje, ki se zares ljubijo, to zmorejo, slišijo trepet srca ljubljenega, ljubljene. Ljubezen res dela čudeže. Ne zaljubljenost. Ljubezen rojeva spoštovanje, prijateljstvo, razumevanje. Mi pa vanjo tlačimo svoj prav. Neuresničene sanje, ki naj bi jih nekdo drug uresničil. Dajanje je kot valovanje morja. En trenutek daješ ti, drug trenutek drugi. Dve odrasli, zreli osebi to razumeta, ne vklapljata svojega ega, kdo je kdaj dal več.
Občutek imam, da sta par, ki se res ljubi. Omilita robove svojih pričakovanj. Bodita nežna drug z drugim. Če sta skupaj izbrala, da bo tvoj dragi veliko delal in vam veliko nudil, če se oba zavedata nevarnosti vseh teh obveznosti, sta naredila že veliko. Iz tega zavedanja, iz znanja o negovanju ljubezni torej črpajta moč. Samo povezana bosta zmogla. Spoštujta delo drug drugega, razumita in sprejmita svoje različnosti in si zaupajta, da delata najbolje, kot zmoreta.

Vajin sin je obkrožen z ljubeznijo in ti obriši svoje solze. Vedno bodo dnevi, ko bodo tekle. Ne bodi žrtev, zajemi življenje z veliko žlico smeha. Če zaspiš na kavču, medtem ko si on umiva zobe, pa se mu zjutraj prikradi v posteljo, smej se sebi, njemu, sinka dajta na sredo in se igrajte. Če se vama zaigra, pa dajta sinka v posteljico med igrače... pa na delo, ha ha...
Improvizirajta, smejta se, veselita se svoje mladosti, moči in predvsem negujta družino kot suho zlato. Kar tudi je! Velik objem.

image

»Preberite več v Suzy, novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite brezplačno številko 080 11 99.«

Deli s prijatelji