Pozeba je odnesla 40 odstotkov vinske letine. V Podravju na 2100 hektarjih zgodnjih sort 80 odstotkov pridelka. V Avstriji pa je le 10 odstotkov škode, zato cena grozdja ne bo poskočila kot lani, meni specialist za vinogradništvo Roman Štabuc. Dušanu Benčini je poklestila mladje in kivi. Pri Jeleniču so mraz preganjali s kurjenjem, Blaž Zagmajster je na Bizeljskem fenal vinograd s škropilnico: »Mislim, da smo nekaj rešili.« Dolenjcem vzelo vso modro frankinjo! Cena vina se mora zvišati za 20 ali 40 centov po steklenici, le tako bodo vinogradniki preživeli.
Pozeba je že drugič zapovrstjo udarila slovenske kmete, lani je odnesla za 43 milijonov evrov pridelka in bila zato opredeljena kot naravna katastrofa. Letos se je že po dveh mrzlih nočeh, ko so temperature po vsej Sloveniji z izjemo Obale ponekod padle tudi do –7 °C in bile v povprečju še nižje kot lanskega 26. aprila, v soboto popoldne pokazalo, da bo škoda še večja, saj je zmrzal kosila tako po nižje ležečih vinogradnih kot tudi v višjih zatišnih legah.
Kot nam je povedal predsednik Zveze društva vinogradnikov Dolenjske Matjaž Jakše, je lanska pozeba kosila do 200 metrov nadmorske višine, medtem ko je letos stegnila roke tudi višje in po besedah vinogradnice z Bizeljskega Lee
Babič povsem pobila zlasti mladje v vinogradih.
Prav enako sta opazila vipavska vinogradnika Dušan Benčina iz Lož pri Vipavi in Klemen Malik z bližnjega Slapa pri Vipavi.
»Prizadelo je zlasti nižje lege in zatišne z vlago, medtem ko višje niso toliko trpele,« je poudaril Malik, ki prideluje vino na dobrih petih hektarjih vinogradov. »Razen mladja. Prav včeraj smo opazili, da je enoletno in dvoletno trsje požgalo tudi v višjih legah,« dodaja Benčina, ki gospodari na kombinirani vinogradniško-sadjarski kmetiji, od tega je 11 hektarjev vinogradov, poldrugi hektar je sadovnjakov.
V Podravju odneslo skoraj polovico letine
Specialist za vinogradništvo Roman Štabuc s Kmetijskega zavoda Maribor je poudaril, da je v Podravju, kjer imajo kmetje s trto zasajenih 6300 hektarjev, pozeba močno prizadela 2100 hektarjev.
»To so tisti nasadi z zgodnjimi sortami: rumeni muškat, chardonay, modra frankinja, šipon in traminec. Na teh sortah je pozeba v celotnem Podravju odnesla do 80 odstotkov pridelka. Na preostalih 4200 hektarjih z laškim rizlingom, sauvignonon in raznimi pinoti pa je škoda manjša, rekel bi do 40 odstotkov pridelka. Skupno so vinogradniki Podravja torej izgubili več kot 40 odstotkov pridelka. Grozdja bo tako bistveno manj kot lani. Pa se bolezni, toče in suše še začele niso,« je pesimističen Štabuc, ki pojasnjuje, da je bila tokrat pozeba bistveno drugačna kot lanska.
»Šlo je za vdor hladnega polarnega zraka s severa, kar se je pri nas manifestiralo kot pozeba, in to povsod, brez izjeme. Zato je prizadelo sadjarje in vinogradnike na celotnem območju Slovenije, povsod z enako specifiko. Ključni problem pri nas v Podravju je bil v tem, da je zmrzal prišla nad vinograde v času, ko so bile zgodnje sorte v razvojni fazi petih listov, ko je trta najbolj občutljiva. Enako seveda velja za Dolenjsko, Vipavsko in Belo krajino.
Čatež: požgalo frankinjo, jabolka, češnje
Kot nam je sporočila aktualna cvičkova princesa Anja Mrhar s Čateža pod Zaplazom, ki leži na 544 metrih nadmorske višine, so v noči na petek, 21. aprila, temperature močno padle.
»Termometer je po okoliških hribih kazal povprečno –3 °C, v dolinah in v zavetju pa še bistveno manj.«
Ko sta z očetom, vinogradnikom in gostilničarjem Zlatkom Mrharjem, pregledovala vinograd, sta prav tako opazila, da je manj škode na nekoliko bolj zaprtih, hladnih legah, ker so že sicer več časa v senci oziroma so dlje izpostavljene nižjim temperaturam, je tudi razvoj rastlin poznejši in daljši.
»Taka lega po navadi utrpi manj škode spomladanske pozebe kot tipične, bolj izpostavljene sončne lege na isti nadmorski višini. Lahko rečem, da je bil obseg nastale škode v okolici Čateža popolnoma odvisen od lege,« je povedal Mrhar.
Mnogi so škodo poskušali zmanjšati s kurjenjem ognja, pokrivanjem rastlin s kopreno ali s škropljenjem s posebnim pripravkom proti zmrzali.
Kar veliko vinogradnikov je zmajevalo z glavo in govorilo o 80-odstotni ali celo popolni škodi v vinogradih.
»Da bo letos kaj od modre frankinje, težko rečem. Vse je požgalo.« Podobno je bilo slišati od domačinov. Nekateri govorijo o 80-odstotni škodi. V našem domačem vinogradu, ki je sicer relativno objet med hribe in meji na manjši gozd, je pozeba odnesla 40 odstotkov pridelka, kar je veliko, a glede na druge...«
V okolici Čateža pod Zaplazom so po Mrharjevih besedah pozeble tudi češnje, breskve, hruške … »Češenj in jabolk bo v letošnjem letu malo, če jih sploh bo kaj.«
Jasno je, da bo letošnja letina precej skromnejša. Nekaj domačinov se je tako že kar poslovilo od pridelka.
Pri Jeleniču dimili, pri Zagmajstru pihali
Bizeljsko spada med manjše slovenske vinorodne okoliše, a, treba je priznati, med najlepše. Pravijo tudi, da so bizeljske lege pravi biser za šampanjce: »Rumeni plavec kot naša avtohtona sorta daje vrhunsko grozdje za peneča vina,« pravi Blaž Zagmajster, predsednik Društva vinogradnikov Bizeljsko, kjer pridelujejo vino na 400 hektarjih gričevnatega sveta okoli cerkve sv. Lovrenca.
Tudi on nam je potrdil, da je pozeba jemala pridelek tako v nižje ležečih vinogradih pod 200 m nadmorske višine kot v višje ležečih legah, denimo 350 metrov. »Če bi poenostavili, se je pozeba obračala po vetru. Tam, kjer je potegnil in osušil trsje, je manj škode. V zatišnih legah z vlago pa je stvar ponekod kar kritična.«
Vinogradniki po Sloveniji so poskušali na vse mogoče načine reševati svoje vinograde. Vinar Marjan Jelenič s Kostanjevice na Krki je poskušal svoje nasade trte zadimiti, in to tako, da je med vrste v spodnji del vinograda pripeljal bale sena in jih zakuril, nato pa z ventilatorjem razpihoval dim po pobočju.
Zjutraj ob petih, ko je temperatura zapadla krepko v minus, je zagnal traktor in se s prazno škropilnico zapeljal po vinogradu ter poskušal tako odpihniti mraz.
»Nismo vedeli, kakšen bo učinek. A reči moram, da se pozna, da je metoda uspešna. Seveda je vprašanje, kako bi se dalo razpihovati na večjih in razdrobljenih površinah.«
Zagmajster ocenjuje, da je škoda po pozebi vsaj tako velika kot lani: »Po prvih ogledih nam je vzelo od 30 do 40 odstotkov pridelka, a koliko smo resnično izgubili, se bo pokazalo v dveh tednih. Na udaru so predvsem rumeni plavec, beli pinot, modra frankinja in šipon.«
Aleš Balon, ki je lani zaradi nižje ležečih nasadov izgubil kar 70 odstotkov letine, nam je v bistvu potrdil Zagmajstrovo oceno: »Če smo lani izgubili 70 odstotkov, bomo letos vsaj 30, morda celo 40.
Dolenjcem vzelo črnino, cena vina mora navzgor
Vinogradnik Matjaž Jakše s Kostanjevice na Krki je poudaril, da je pozeba na Dolenjskem močno prizadela žametno črnino, tja do 80 odstotkov pridelka. Tudi modro frankinjo in druge: »Na splošno smo izgubili vsaj 30 odstotkov letine, morda se bo pokazalo, da še več.«
Ker je aprilska zmrzal že drugič udarila vinarje, so nekateri upravičeno zaskrbljeni.
Lani je sicer nekaterim prinesla tudi malo sreče, saj so zaradi hude pozebe v južni Avstriji tamkajšnji pridelovalci na veliko kupovali grozdje od slovenskih.
Cene so šle v nebo, za kilogram dobrega grozdja rumenega muškata so odšteli tudi neverjetna 2,50 evra, laški rizling so kupovali po vsej Sloveniji, zanj so odšteli tudi 1,50 evra. »Pozabite, letos ne bo tako,« opozarja Štabuc. Letošnja pozeba je specifična še v tem, da ni prizadela avstrijskih vinogradov. Zlasti zato, ker je tam vegetacija dva tedna za nami in so ji tako ušli. Da ne boste mislili, noben helikopter ne pomaga. Morda jim je odnesla 10 odstotkov, a s tem bodo preživeli.«
To pomeni, da Avstrijci ne bodo iskali grozdja v Sloveniji? »Tako je, znajti se bomo morali sami.«
In kako? »Vinogradniki bi morali ceno vina dvigniti za vsaj 20 odstotkov, povedano drugače, v povprečju za vsaj 40 centov na steklenico. To bi moralo ostati vinogradniku, in ne trgovcu. Prav bi bilo, da bi to potrošniki razumeli. Le tako bomo ohranili naše vinograde.«
Vinogradnik v Sloveniji preživi eno pozebo: »Dve težko,« poudari Benčina, čigar nasad kivija je tokratna zmrzal močno prizadela. Se pravi, da je kmetija prizadeta z dveh strani. »Akumulacije pa nimamo, saj je prodajna cena prenizka, da bi kaj dali na stran.« V Sloveniji je cena v povprečju celo nižja od 2 evrov za steklenico. Vipavcem je sicer pozeba vzela okoli 30 odstotkov letine.
A če bomo kupovali od domačih pridelovalcev, bomo preživeli vsi.
Čebelarji ostali brez akacije
Za konec povejmo, da so neposredno prizadeti tudi čebelarji, ki jim je mrzli polarni zrak oledenel in uničil cvetove akacije, ki v Sloveniji predstavlja več kot 20 odstotkov medene letine.
V Črnomlju smo srečali čebelarja Mirjano in Bojana Zoreta, ki skrbita za 30 troetažnih panjev in pridelata več kot 2000 kilogramov medu na leto.
»Cvetovi akacije, ki raste pretežno v nižini, so bili že nakazani, zato je pozeba vzela skoraj vse, tako akacijevega medu letos ne bo.«
V metliškem koncu je akacije malce več, na Črnomaljskem malce manj: »V Beli krajini predstavlja kakih 20 odstotkov medene letine,« je povedal Zore.
Največ je je na Dolenjskem, v Beli krajini, na Kozjanskem in seveda v Prekmurju in na Primorskem, kjer je ušla pozebi, vsepovsod drugo pa je močno prizadeta.
»Pri nas se je temperatura spustila do –3, in to je za nakazane cvetove, velike 10 cm, za akacijo preveč. Na srečo kostanj raste višje in upajmo, da jo je bolje odnesel.«
