PRAZNOVANJE

Spektakularni vstopi v novo leto

Objavljeno 17. december 2015 20.00 | Posodobljeno 17. december 2015 20.00 | Piše: Aleš Kovačič

Največje svetovne prestolnice so največje tudi pri silvestrovanju na prostem. V New Yorku med milijon obiskovalcev po tradiciji spustijo kristalno kroglo, v Londonu se jih na bregovih Temze na starega leta dan nagnete pol milijona.

Lansko leto se je, zaradi največjega novoletnega ognjemeta na svetu, Dubaj povzpel na peto mesto med najbolj obiskanimi destinacijami na zemeljski obli.

Čeprav je vstop v novo leto po svetu časovno različen – pa tu nimamo v mislih samo geografske lege in razlike v časovnih pasovih, ampak tudi dejstvo, da kulture poznajo številne koncepte za merjenje časa –, je ključna predvsem razlika v običajih, načinu in tradiciji, ki spremljajo enega najburnejših, najbolj norih in seveda najdaljših večerov v letu.

New York

Prva destinacija na seznamu najbolj spektakularnih in glamuroznih novoletnih proslav je zagotovo ameriško veliko jabolko, natančneje praznovanje na osrednjem Times Squaru. Težko bi našli zemljana z dostopom do katere koli oblike javnih občil, ki ne bi vsaj bežno poznal nekoliko nenavadne tradicije spuščanja velike kristalne krogle. Ob tem dogodku, ki ima več kot stoletno zgodovino, se na ulice New Yorka odpravi prek milijon obiskovalcev, zadnja leta pa si je, po zaslugi spleta in televizijskega prenosa, celotni spektakel mogoče v neposrednem prenosu ogledati kjer koli na zemeljski obli. Spuščanje skoraj šesttonske krogle, ki je obdana z nič manj kot 32.256 svetlečimi se diodami (led), traja vsega minuto, a je silvestrsko rajanje na osrednjem newyorškem trgu dogodek celotnega dneva in noči. Korenine svetovno znanega spektakla so promocijske narave in segajo v 1907. Enaintridesetega decembra tistega leta je takratni lastnik ameriškega časopisa New York Times, Adolph Ochs, s pompozno novoletno proslavo želel zaznamovati selitev uredništva v nove prostore v stolpnici One Times Square.

Pariz

Če se v petek, 13. novembra, ne bi zgodil grozljivi napad džihadističnih teroristov, potem med evropskimi prestolnicami morda ne bi bilo primernejšega za vstop v novo leto, kot je mesto luči, kakor tudi imenujemo Pariz. Francosko glavno mesto je vsekakor največji šarmer, za kar poskrbijo bogata zgodovina, kultura, tradicija in multikulturni pečat. Eifflov stolp, Elizejske poljane, Slavolok zmage, palača Versailles, Louvre in številne druge znamenitosti so večplastno osupljivi vseskozi, še toliko bolj pa na silvestrski večer, ko jim mestna oblast nameni posebno slovesno opravo. Z izvrstnim francoskim šampanjcem v roki, baretko na glavi in v objemu najdražjih si zaželite srečno novo leto oziroma »nouvelle annee«, medtem ko se Eifflov stolp točno ob polnoči ogrne v spektakularni plašč ognjemeta, zaradi katerega se vam bo zazdelo, da je že jutro. Tik po vstopu v novo leto pa le pogumno zakoračite v veseljaški kaos Elizejskih poljan.

London

Britanska prestolnica je zaradi geografske lege med zadnjimi v Evropi, ki vstopijo v novo leto, a znajo klišejsko zadržani Otočani na zadnjega leta dan še kako neutrudno in noro rajati. Vstop v novo leto si je v mestu ob Temzi najbolje ogledati kar od tam – z gladine reke, ki se vije skozi glavno mesto Velike Britanije. Skoraj pol milijona ljudi se na silvestrovo gnete na čolnih in ladjah in ob bregovih Temze ter si poskuša izboriti kar najboljši pogled na spektakel večera. Znameniti Big Ben namreč točno ob polnoči odbije dvanajstkrat, tako kot vsak dan, a s to razliko, da se na zadnji dan starega leta ob vsakokratnem gongu sproži ognjemet. Med kar desetminutnim spektaklom se glave obiskovalcev obračajo na drugi breg, proti še eni londonski znamenitosti – orjaškemu panoramskemu kolesu London Eye. Tudi ta 135-metrski velikan se za to priložnost odene v bleščeči se plašč ognjemeta in v utripajočo ter živopisno igro svetlobe nešteto luči, pritrjenih na ogrodje.

Dunaj

Glavno mesto naše severne sosede zagotovo spada med najelegantnejša in najimenitnejša prizorišča vstopa v novo leto. Za tiste, ki cenijo klasično glasbo in spremljajoče gala prireditve ter bi v novo leto namesto med brezglavim rajanjem raje elegantno priplesali v slogu valčka, je skorajda buržujski Dunaj zagotovo najprimernejši. Cesarsko mesto še posebno zaživi v prednovoletnem času, ko v okolici katedrale sv. Štefana ni stavbe ali drevesa, ki ne bi bilo okrašeno. Najživahneje pa je pred mestno hišo, kjer poteka tradicionalni božični sejem. Na stojnicah ponujajo na tisoče stvari, povsod naokoli diši po kuhanem vinu in punču. Kot veleva tradicija, dunajski simfoniki na silvestrovo zaigrajo Beethovnovo Deveto simfonijo, filharmoniki pa naslednji dan na znamenitem novoletnem koncertu cvetober valčkov, polk in operet.

Dubaj

Glamurozno in moderno puščavsko velemesto je kraj presežkov. Največji, najboljši, najbogatejši, najnovejši in seveda najprestižnejši ter najdražji. Vse to so presežniki, s katerimi se kiti Dubaj, ki se je lani, tudi zaradi največjega novoletnega ognjemeta na svetu, povzpel na peto mesto med najbolj obiskanimi destinacijami na zemeljski obli. V ta bližnjevzhodni emirat je vstopilo kar 12 milijonov turistov, ki so si med lanskim silvestrovanjem lahko ogledali osupljivo šestminutno svetlobno čarovnijo, za katero so organizatorji porabili rekordnih 500.000 raket in drugih pirotehničnih sredstev. Čeprav bo lanski monumentalni podvig težko nadgraditi, pa nameravajo snovalci letošnje novoletne proslave najvišjo zgradbo na svetu Burj Khalifa prekriti z največjim zaslonom iz svetlečih se diod.

Sydney

Praznovanje prihoda novega leta je v avstralskem Sydneyju nekaj posebnega. Nenavadno doživetje tamkajšnjega decembrskega silvestrovanja je namreč dejstvo, da je takrat tam spodaj vrhunec poletja, zato so temperature nadvse primerne za veseljačenje na prostem. Osrednje prizorišče je seveda tamkajšnje pristanišče oziroma znameniti most Harbour, ki ga ob vstopu v novo leto zajame zaslepljujoči blesk računalniško časovno usklajenih ognjemetov. Pirotehniki prvi del ognjemeta izstrelijo s posebej za to priložnost prirejene barke, drugega pa s kopnega. Rezultat je fantastična in barvita predstava, ki osvetli celotno sliko velemesta, kjer ima osrednjo vlogo kajpak famozna sydneyjska opera.

Rio de Janeiro

Čeprav je to južnoameriško mesto bolj znano po velikem karnevalu, pa Brazilci novoletno praznovanje jemljejo skrajno resno. No, resno v smislu karnevalskega rajanja in veseljačenja, seveda. Središče silvestrskega dogajanja v tej večmilijonski prestolnici sambe je znamenita plaža Copacabana. Ta se odene v slovesno belo, saj se nanjo zgrne kar dva milijona obiskovalcev v belih oblačilih – ta barva naj bi po tamkajšnjem prepričanju prinašala srečo v novem letu. Med praznovanjem obiskovalci ob polnoči v morje ceremonialno odvržejo cvetje, s čimer simbolno pozdravijo boginjo morja Yemanjo. Neugnano rajanje, kjer ima osrednje mesto kajpak samba, pride na vrsto po vstopu v novo leto, številni bari in nočni klubi ob tamkajšnji rivieri pa se ne izpraznijo vsaj do naslednjega jutra.

Deli s prijatelji