Razlogov za srbež in pordelo kožo je veliko, zagotovo pa so eden najpogostejših bolhe, ki se zaradi zimske prekinitve dajanja antiparazitikov spomladi pojavljajo pogosteje.
Bolhe
Bolhe so najpogostejši neželeni spremljevalci naših ljubljenčkov. Ker se na psih in mačkah samo hranijo, jih velikokrat ne opazimo takoj oziroma jih vidimo šele, ko našega kosmatinca napadejo v velikem številu. Psi se na infestacijo z bolhami običajno odzivajo s srbežem in pordelostjo kože. Nekatere živali se odzovejo s tako močnim srbežem in vnetjem, da si lahko zaradi praskanja po telesu ustvarijo odprte rane, in nujno potrebujejo veterinarsko oskrbo in zdravljenje. Srbež povzroča bolšja slina, ki jo bolha med hranjenjem na živali vbrizga v kožo in je eden najpogostejših alergenov pri psih in mačkah, občutljivost zanjo pa se lahko tekom življenja živali poveča. Tako lahko psi in mačke, ki v mlajših letih niso imeli težav, na stara leta postanejo močno občutljivi. Poleg tega bolhe s slino prenašajo notranje zajedavce, zato je pomembno, da živali pred njimi zaščitimo, tudi če zanjo niso občutljive.
Najučinkovitejša preventiva je redna uporaba antiparazitikov. Na trgu je več različnih preparatov, ki pokrivajo različen spekter zajedavcev in imajo tudi različne načine delovanja. Večina preparatov, ki jih dobimo pri veterinarjih, deluje tako odganjalno kot insekticidno. Obstajajo pa tudi naravni pripravki, ki delujejo samo odganjalno in so ob močni bolhavosti in alergiji na bolšjo slino neučinkoviti.
Kot omenjeno, se bolhe na živali samo hranijo, bivajo pa v prostorih. Pri reševanju bolhavosti moramo tako poleg zaščite živali poskrbeti tudi za čiščenje prostorov, v katerih biva oziroma se giba pes. Ličinke bolh so občutljive za svetlobo in se od nje umikajo. Pogosta mesta, kjer se skrivajo in na katera moramo biti ob čiščenju še posebno pozorni, so špranje med pohištvom in tlemi, špranje v parketu ter globina preprog in oblazinjenih delov pohištva. Zelo učinkovita in ekološka metoda je čiščenje z vodno paro, ki ličinko uniči s temperaturo, ne poškoduje pa pohištva in ni škodljiva za ljudi in živali. Na trgu je tudi mnogo pripravkov, ki delujejo učinkovito in niso strupeni za ljudi, živali in okolje.
Alergije
Pomlad je čas, ko cveti veliko rastlin, ki lahko tako kot pri ljudeh tudi pri živalih povzročajo težave. Klinično se alergije kažejo s kožno pordelostjo, močnim srbežem, vnetjem sluhovodov in spremembami, ki so običajno posledica intenzivnega praskanja in lizanja. Alergije na cvetni prah spadajo med zunanje alergene, na katere imamo majhen vpliv. Da jih omilimo, daljše sprehode omejimo na zgodnje jutro in večer, čez dan pa živalim omogočimo bivanje notri. Če ti ukrepi niso mogoči oziroma ne pomagajo, nam veterinar lahko predpiše tudi pripravke, ki (podobno kot tisti za ljudi) omilijo simptome. Ker nekateri pripravki za ljudi pri psih in mačkah nimajo vpliva, spet drugi pa lahko živalim močno škodijo, se je pred dajanjem kakršnih koli zdravil treba vedno posvetovati z veterinarjem.
Najpogosteje se različne alergije in preobčutljivost pojavljajo skupaj. Živali imajo tako pogosto več različnih alergij hkrati, ki jih dodatni alergeni spomladi običajno poslabšajo, in potrebujejo veterinarsko pomoč – kljub uspešnemu nadziranju težav v preostalem delu leta. Zato je pomembno, da ob pogostejšem praskanju našega ljubljenčka obiščemo veterinarja, ki bo srbež in vnetje omilil z zdravili in nam svetoval primerne ukrepe za preprečevanje težav.
| Klopi Spomladi se prebudijo tudi drugi, še bolj nevarni zajedavci. Na območju Slovenije najdemo nekaj različnih vrst klopov, vsi pa so lahko okuženi z boleznimi, ki niso nevarne samo za ljudi, ampak lahko tudi živalim povzročijo huda obolenja in pogin. Aktivnost klopov se poveča, ko temperatura preseže okrog pet stopinj Celzija, in se čez poletje nadaljuje v pozno jesen, ko temperatura spet pade proti ničli. Poleg antiparazitikov je pomembna tudi redna nega s krtačenjem kožuha, da klope, ki so se prisesali, čim prej odstranimo. Pomembno je vedeti, da nekateri pripravki proti klopom delujejo šele, ko jih zajedavec zaužije prek kožne maščobe, kar pomeni, da najdba prisesanega, vendar posušenega in mrtvega klopa ne pomeni neučinkovitosti antiparazitičnega preparata. |
