Da je to resen problem, težava, s katero se spopada marsikateri prebivalec bloka, se lahko prepričamo že, če se sprehodimo po spletnih klepetalnicah. Skoraj ni foruma, kjer se med temami ne bi znašel vsaj en nesrečnik, žrtev sosedove (pre)glasne prenove, ki išče morebiti bolj izkušene nekdanje ali sedanje sotrpine in se sprašuje: kaj storiti?
Prenavljanje kot nuja
»V tej državi polnih ust svobode in pravic (na papirju) si to pravico večina razlaga, da lahko počne v svojem stanovanju, kar hoče. Ignorira pa dejstvo, da so vse stene in stropi tudi sosedovi in skupni. In odžira z ustavo zagotovljene zdrave razmere bivanja sosedom in torej krati njihovo svobodo in človekove pravice s povzročanjem čezmernega in cele dneve in tudi tedne trajajočega hrupa, ki presega vse meje znosnosti,« je v pismu uredništvu zapisal naš bralec Herman Gaber, nezadovoljen s slabo zakonsko podlago za ukrepanje v primerih, ko postane hrup zaradi prenavljanja resnično neznosen.
V socializmu je bilo na tem področju po njegovem mnenju veliko več reda. »Imam dokument, ki ga je izdal takratni Občinski komite za urbanizem, gradbeništvo in varstvo okolja, na podlagi katerega je Skupnost stanovalcev jasno zapovedala, da ne sme biti posegov v skupne naprave (vodovod, centralno ogrevanje in elektriko). Taka prepoved lastniku je danes utopija, tako so se razpasle 'svoboda' in 'moje' pravice. Še hujša pa je sčasoma usvojena toleranca, ki se je pač izoblikovala 'zaradi neukrepanja: 'Ja, kaj pa č'mo, adaptirati pač MORA?!' Ni res! Celo ne sme po zakonu, in če kaj dá na čut za normalno, kulturno uporabo (sosedovega) stanovanja,« je prepričan Gaber.
Mir ob nedeljah in praznikih
Če prenavljanja sosedu že ne moremo preprečiti, ga lahko vsaj ustavimo, če nas s hrupom moti mesece, petke in svetke? Odvisno od tega, kdaj to počne. Kdaj in kako hrupen je lahko naš sosed, določa zakon o varstvu javnega reda in miru. Ta v 8. členu določa, da fizična oseba ne sme povzročati hrupa med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj. Medtem ko denimo ponekod v Nemčiji ali Švici sosedje nedeljskega miru ne smejo motiti niti z vklapljanjem pralnega stroja, se pri nas v dovoljenih urah, od 6. do 22., lahko ropota po mili volji.
Če želite ob nedeljah in praznikih mir, lahko s sosedi na sestanku hišnega reda sprejmete pravila v zvezi s hrupom. Lahko se domenite, da mora biti v bloku tišina ves dan ob nedeljah in praznikih, razen v noči na 1. januar. Določite lahko tudi, da so uporaba kosilnic, škropilnic, žag in drugih naprav z motorji na notranje izgorevanje, vrtalnih in brusilnih strojev, kladiv, žag ter izvajanje drugih hrupnih vrtnih in hišnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa, dovoljena le na določene dneve in ob določenih urah. Kot določa 27. člen Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS št. 69/03), mora biti hišni red sprejet in potrjen z večino na zboru etažnih lastnikov. Če bo prvi zbor etažnih lastnikov zaradi prenizke udeležbe odpadel, na ponovljenem o vsem odločajo lastniki, ki se ga bodo udeležili, ne glede na to, koliko jih bo. Če se bo ponovljenega zbora udeležil le majhen delež lastnikov, bodo pač oni odločali o vsem, kar bo na dnevnem redu.
Česa sosed ne sme »Sosed, ki opravlja vzdrževalna dela, spremembe in izboljšave v svojem stanovanju, po zakonu za to ne potrebuje soglasja sostanovalcev, razen če bi te spremembe poslabšale skupne dele ali spremenile zunanji videz bloka. Ne sme posegati v skupne dele, če za to nima soglasja vsaj polovice solastnikov. Tudi če takšno soglasje ima, morajo biti dela opravljena v skladu s predpisi. Pri tem je treba vedeti, da skupne dele stavbe predstavljajo tudi inštalacije in nosilne stene, saj s svojimi deli ne smete posegati v statiko stavbe. V primeru kršitev lahko odpravo nepravilnosti zahtevate sami, ali pa se obrnete na upravnika,« pravi Alen Borišek s spletnega portala Informiran.si. |
Nad kršitelja s policijo ali tožbo
Hišni red lahko ima člen o miru med nedeljami in prazniki, sosed pa se tega ne drži in povzroča hrup tudi ob nedeljah. Kaj zdaj? Če hrup povzroča med 22. in 6. uro, lahko pokličete policijo. Če policist ugotovi storitev prekrška, s plačilnim nalogom kršitelju izreče globo v višini 83,46 evra, so nam sporočili z Generalne policijske uprave, za prekršek pa ne gre, če je hrup posledica nujnega vzdrževalnega dela (denimo puščanje vode ipd.).
Policija ne more ukrepati, kadar stanovalci kršijo člene v hišnem redu. V tem primeru je edina možnost, ki jo imate, ta, da vložite tožbo, s katero zahtevate, da sosed takoj preneha početje, ki vas vznemirja, ter mu prepoveste nadaljnje tovrstno početje. Za kršitve hišnega reda se uporabljajo sankcije, predvidene s stanovanjskim zakonom, stvarnopravnim zakonikom in z drugimi veljavnimi predpisi in akti. Če gre za grobo kršitev hišnega reda, torej takšno, ki glede na težo in trajanje povzroča nevzdržnost skupnega bivanja s kršiteljem, lahko stanovalci po postopku in pod pogoji, določenimi s stvarnopravnim zakonikom, vložijo izključitveno tožbo. S tožbo lahko od soseda, ki povzroča čezmeren hrup, zahtevate tudi odškodnino. Vendar se hrup pri prenovi stanovanja ne šteje vselej za čezmernega.
Zakoni dobri, praksa slaba
Temu nasprotuje ustavni pravnik in profesor na Univerzi na Primorskem dr. Andraž Teršek, ki je pred časom javno opozoril na omejene možnosti tistih, ki so žrtev hrupa zaradi prenove, in velike svoboščine onih, ki prenavljajo stanovanja. »Kaj z razumom, ki je v tej družbi in v pravni stroki že zdavnaj šel k vragu? Nerazumno glasne naprave? Poleg štemarice, bormašine, macole, stružne žage … Pristajalna steza za helikopterje, turbina jedrske podmornice, pogonski motor raketoplana, močno zarjaveli in razpadajoči bager, traktor na zvočnih ojačevalcih? Takšen pravniški jezik, vseprisoten, je klasični slepilni manever in strategija izogibanja odgovornosti, primer nemišljenja in dokaz nezmožnosti presojanja. Oškodovane stanovalce pušča podrejene stanovanjskim absolutistom. Predvsem zaradi države, ki glede teh vprašanj ne sprejme ostre in jasne zakonodaje,« je kritičen strokovnjak, ki navija za sprejem strožjih zakonskih odločb. »Za nadzor nad njihovim spoštovanjem bi morala delovati posebna inšpekcijska služba. Uradne osebe bi morale imeti pristojnost takojšnjega izreka pravične globe, ta pa bi morala biti prednostno procesirana in izvršena kot prekrškovna sankcija. Sodišča bi morala spore iz tega naslova reševati nadvse resno in zelo hitro. Kazni bi morale biti odvračilno visoke,« je prepričan.
Kako pogosto se s pritožbami zavoljo hrupa zaradi gradbenih del v stanovanjih sploh srečujemo? »Evidence telefonskih klicev, ki jih je policija prejela zaradi kršitev s hrupom, se ne vodi samostojno, ampak v sklopu kršitev javnega reda in miru na javnem kraju ali zasebnem prostoru,« so nam pojasnili na Generalni policijski upravi. Leta 2015 so policisti v državi ugotovili 1681 kršitev zaradi hrupa, leto pozneje pa 61 manj. Tu so upoštevane vse kršitve zaradi hrupa, in ne zgolj tiste zaradi gradbenih del. Za slednje na policiji namreč ne vodijo evidence. Večjega števila tovrstnih kršitev niso zaznali, na omenjenem področju pa trenutno ni predvidena sprememba zakonodaje.
Kanclerkin mož in hrup Država, ki ima glede hrupa najstrožje predpise, je Nemčija. Tihe ure imajo med 20. in 7. zjutraj, tišino pa zahtevajo tudi vse nedelje in praznike. To pomeni, da vas bo sosed zaradi uporabe pralnega stroja, kosilnice in podobnih naprav pa tudi zaradi otrok, ki se bodo preglasno igrali na vrtu, nemudoma opozoril in verjetno tudi tožil – Nemčija ima namreč največ tožb zaradi povzročanja hrupa na svetu. V eni od njih je sodnik odločil, da lahko papagaj moti sosede s čivkanjem največ dve uri na dan. Znano je, da se je Joachim Sauer, mož kanclerke Angele Merkel, leta 2001 v Berlinu pritožil zaradi sosedov, ker so za osem decibelov presegli dovoljeno jakost 60 decibelov. Nič čudnega, da imajo v Nemčiji odvetnike, ki so specializirani prav na področju zakonov in odredb, povezanih s hrupom, in da politiki urejanje zadev s hrupom umeščajo med svoje politične obljube. Da je lahko življenje v teh razmerah vse prej kot prijetno, pričajo zapisi šokiranih tujcev, ki se ob selitvi v Nemčijo spopadejo s to folkloro. |
