Slovenska naravna zdravilišča so paradni konj slovenskega turizma. O tem, kako se razvijajo in kaj ponujajo, smo govorili z mag. Slavko Gojčič, direktorico ptujskega podjetja Go-spaS za izobraževanje in svetovanje v turizmu, bila pa je tudi direktorica Term Ptuj in predsednica Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč.
V publikaciji slovenskih naravnih zdravilišč in term je nanizanih devet razlogov, zakaj jih obiskati (razkošje narave, blagodejnost termalnih voda, bogata tradicija, atraktivna vodna doživetja, blizu so, nudijo rekreacijo in pestre nastanitvene možnosti, ponujajo vrhunske medicinske storitve in velneške storitve). Vendar, kako bogat je slovenski zdraviliški turizem glede na evropsko ponudbo?
Slovenski zdraviliški turizem ima dolgoletno tradicijo, saj zaznamo opaznejši razvoj nekaterih zdravilišč in zdraviliških krajev, kot so Rogaška Slatina, Radenci, Dobrna, Laško, Dolenjske Toplice že v 19. stoletju, ko so se razvijali tudi tako poznani zdraviliški kraji, kot so nemški Baden Baden, češki Karlovy Vary, švicarski Bad Ragaz, francoski Vichy, italijanske terme Abano, belgijski Spa in mnogo drugih, ki so bili središča ne samo kulturnega in socialnega druženja tedanje Evrope, temveč tudi gospodarskih in političnih elit.
Slovenska naravna zdravilišča so že več kot 60 let povezana v združenje, ki je pred leti zaščitilo svoj logotip kot edina kolektivna trženjska znamka v Evropi in povezuje slovenska naravna zdravilišča na trženjskem in strokovno-zdraviliškem področju, in so znala prebroditi vse zakonske in druge ovire, ki so se v zadnjih desetletjih zgrinjala nanj. Slovenska naravna zdravilišče so ena redkih v Evropi, ki so se morala opreti na lastne sile in bila v glavnem odvisna od trga, zato ni čudno, da že skoraj več kot polovica njihovih gostov prihaja iz tujine.
Slovenija ima kar 87 naravnih termalnih izvirov. Kako njihovo izkoriščanje vpliva na naravno dediščino?
Slovenija je ena najbogatejših držav po mineralnih izvirih na prebivalca v svetu in se lahko primerja s termalno tako bogatimi državami, kot so Islandija, Japonska, Madžarska, Romunija in podobne, vendar od teh naravnih termalnih izvirov izkorišča le dobro četrtino. Izkoriščanje naravnih termalnih virov je dobrodošlo ne samo v turizmu, temveč tudi za ogrevanje, v povrtninarstvu, a potenciali pri nas niso izčrpani. Že pred leti smo sprejeli stališče, da je priporočljivo z reinjekcijsko vrtino izkoriščeno termalno vodo vračati v podzemlje in tako omiliti manjšo pretočnost vrtin. Naravni termalni vrelci, ki jih izkoriščamo, so v urejenem naravnem okolju, so sestavni del naravne dediščine in v interesu lokalnega okolja, še zlasti pa zdravilišč, je, da so primerno zaščiteni, urejeni, varovani.
 |
| Slavka Gojčič. |
Katere vrste gostov obiskujejo zdravilišča pri nas? So to recimo starejši ljudje, ki v mirnejšem okolju uživajo in se zdravijo, ali tudi mlajši, ki si preprosto želijo miru in se odločajo za preventivne storitve v zdravstvu?
Ob že prej omenjeni skoraj polovici tujcev so gostje v slovenskih naravnih zdravilišč zelo različni tako po demografskih kot vedenjskih in psihografskih dejavnikih, kar je odvisno od njihovih motivov za obisk. V kurativnem zdraviliškem zdravljenju, ki se plačuje iz zdravstvene zavarovalnice in obsega okoli 15 odstotkov prihodkov slovenskih naravnih zdravilišč, so pacienti napoteni predvsem na nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja in na rehabilitacije po poškodbah. Večina preostalih gostov pa pride bodisi samoplačniško bodisi prek podjetij, v katerih so zaposleni, za lajšanje težav pri poklicnih obolenjih.
Priznati moram, da sem vesela, ker slovenska naravna zdravilišča ob srednji in zreli generaciji obiskuje vedno več družin z otroki, vedno več mladih, ki se zavedajo, da je lahko izkoriščanje naravnih zdravilnih dejavnikov – termalne, mineralne vode, zdravilnega blata, šote, podnebja pa tudi talasoterapevtskih blagodejnosti – koristno za njihovo zdravje in dobro počutje. In v tem primeru so seveda dobrodošle velneške storitve, ki so kot nagrada tistim, ki tudi v vsakdanjem življenju skrbijo za zdrav življenjski slog s primernim gibanjem, zdravim prehranjevanjem, sproščanjem in duševnimi aktivnostmi.
Kako vidite razvoj zdraviliškega turizma?
Zaradi ponudbe, ki spodbuja zdravje posameznika, družbe in okolja, in ker je vedno bolj trajnostno in ekološko naravnano, individualizirano, s tem pa tudi kakovostno, je zelo konkurenčno drugim zvrstem turizma. Se pa bojim, da se nekateri lastniki slovenskih naravnih zdravilišč premalo zavedajo pomena in vloge, ki so jo ta imela in jo imajo v lokalnem okolju ne samo v zadnjih letih, temveč desetletjih, in da zdraviliški turizem deluje na dolgi rok z dokaj nizkimi, a stalnimi donosi, nikakor pa ni naložba za hiter in velik zaslužek.
