Sezona letnih dopustov se približuje vrhuncu, Slovenci pa smo zaradi razmer doma in po svetu močno spremenili svoje potovalne navade. Pred petimi leti, denimo, so bile naše najbolj priljubljene turistične destinacije – poleg vedno aktualne Hrvaške – tudi Grčija, Tunizija, Egipt in Turčija. A strah pred terorističnimi napadi je naredil svoje. »Letos smo prodali skoraj dvakrat več aranžmajev za Slovenijo in Hrvaško,« nam je povedal Jure Babarović iz turistične agencije Gradtur, ki je tudi lastnica znanega spletnega portala Hrvaska.net.
Popustov letos ni
»Cen v povprečju niso dvignili, je pa res, da je letos občutno manj last minute popustov,« nam pove sogovornik: »Za slovensko obalo jih skoraj ni, za Hrvaško pa se sem in tja najde kakšen hotel ali naselje, kjer so že na začetku sezone precenili razmerje med kakovostjo in ceno in so zdaj primorani nižati cene za približno 20 odstotkov,« pove Babarović. V njihovi agenciji ponujajo nekaj znižanj za namestitve v Crikvenici, Selcah ter na Malem in Velikem Lošinju.
Cene namestitev so v agencijah določili že oktobra 2015, in te so bile večinoma le usklajene z inflacijo, to pomeni, da so se dvignile za največ dva odstotka. »Občutno višje cene so bile tako postavljene le za objekte, ki so bili na novo obnovljeni za sezono 2016,« razloži sogovornik.
Slovenci se zanimamo za tako rekoč vse kraje vzdolž hrvaške obale: »V Istri so pri slovenskih gostih priljubljeni kraji od Kanegre pa vse do Pulja. Trenutno je prosto sobo najlažje dobiti v hotelih s petimi zvezdicami, kjer so cene še vedno visoke. Najde pa se tudi kakšna starejša mobilna hišica v kampih. V Kvarnerju so pri Slovencih zagotovo najbolj priljubljeni otoki Rab, Krk in Lošinj. Najlažje se v Kvarnerju dobi sobo na bolj zimskih destinacijah, kot sta Lovran in Opatija. V Dalmaciji pa pri nas najbolj prodamo Brač in Hvar. Na Braču je trenutno skoraj nemogoče dobiti prosto sobo v hotelu. Najlažje jo je dobiti v hotelih v Breli in Tučepih, kjer so bile cene že na začetku malce previsoke. Vendar tisto, kar je prosto danes, morda jutri ne bo več. Stvari se zares zelo hitro spreminjajo,« pove Babarović.
V Portorožu polni 90-odstotno
V Sloveniji je največ zanimanja za Portorož in Strunjan. »V prvi polovici leta smo imeli v občini Piran (kamor spadata tudi Portorož in Strunjan) 465.000 hotelskih nočitev oziroma za tri odstotke več kot lani. Junija so turisti v hotelih ustvarili 124.600 nočitev, dva odstotka več kot junija lani, kar je glede na vremenske razmere v začetku meseca odličen rezultat,« nam je sporočila Livija Kovač Kostantinovič iz Slovenske turistične organizacije (STO).
Dobro bosta obiskana tudi julij in avgust, saj gre za najvišjo sezono. »Za primerjavo – julija lani so v Portorožu našteli 176.000, avgusta pa 188.000 hotelskih nočitev. Hotelirji omenjajo, da trenutna dinamika rezervacij za poletne mesece kaže bolje kot lani, rezultati v prvih petih dneh julija pa to potrjujejo,« je povedala sogovornica. Trenutna zasedenost hotelov je po podatkih Turističnega združenja Portorož okoli 90-odstotna.
Oderuški gostinci
Če se pri nastanitvah cene na Jadranski obali niso pretirano dvignile, pa to ne velja za gostinsko ponudbo. »Vsaj na dopustu na cene ne gledam,« nam je povedala Kristina Sovinšek, ki smo jo zmotili med dopustovanjem v Rovinju: »A kar je preveč, je preveč – zadnjič smo za najobičajnejšo pico odšteli skoraj 12 evrov. Solata s tunino stane 15 evrov, porcija mešanega mesa na žaru pa od 16 do skoraj 20 evrov. Kapučino v Rovinju stane tudi do 4,50 evra, dva decilitra vina pa več kot 2 evra.«
A to še ni vse: hrvaški gostinci kar sami razkrivajo številne prevare, ki so se jih ob zasoljenih cenah domislili nekateri njihovi stanovski kolegi. V zadnjem mesecu je del gostincev tiho spremenil cenike in cene dvignili za od 15 pa vse do 50 odstotkov. »Kot nam je povedal eden od lastnikov tukajšnjega lokala, imajo pri oblikovanju cen proste roke, inšpektorji pa jim ne morejo nič. Še domačini se zgražajo, ko za isto pivo v istem lokalu ob bližanju glavne turistične sezone plačajo 5 kun več kot običajno,« pove Sovinškova
Lignjuni namesto lignjev
Te dni je veliko prahu v javnosti dvignil tudi članek v časopisu Slobodna Dalmacija, kjer so razkrili še en nateg hrvaških gostincev: »Ste morda kdaj naleteli na lignje, ki so bili precej gumijasti, in ste mislili, da je kriva le njihova slaba priprava? No, velika verjetnost je, da sploh niste dobili lignjev,« razkrivajo hrvaški novinarji. Številni lokali, ki na jedilnem listu ponujajo lignje, na krožnikih namreč postrežejo, kot pravijo Hrvati, lignjune. Razlika v ceni je očitna: če se nabavna cena za kilogram lignja giblje od 100 do 200 kun (13,30 evra do 26,60 evra), pa gostinca kilogram lignjuna stane od 15 do 20 kun oziroma od 2 do 2,66 evra. Časnik tudi piše o primeru enega od gostincev, ki je v Istri kupil nekaj ton lignjunov, jih zamrznil in jih zdaj prodaja za pražene lignje po 10,64 evra ali 80 kun na porcijo. Gostje razlike ne opazijo, gostinec pa s kilogramom lažnega lignja zasluži 400 kun oziroma dobrih 53 evrov.
»Visoke cene hrane in pijače nam na trenutke res nekoliko pokvarijo dopust. A partija kart na plaži v prijetni senčki borovega gozdička, kristalno čista voda in romantičen večerni sprehod so tisto, zaradi česar na koncu rečemo – izplačalo se je. Dobesedno,« še sklene slovenska turistka.
Slovencev letos dopustuje doma
Po raziskavi, ki jo je opravila naša časopisna hiša, bo večina Slovencev na počitnicah julija in avgusta, najverjetneje na morju. Sosednja Hrvaška je še vedno osrednja turistična destinacija za prebivalce Slovenije. Tja se namerava odpraviti 45 odstotkov vseh, ki so sodelovali v anketi Dela, kar četrtina pa jih bo letos dopustovala v Sloveniji. Preostali se bodo odpravili na potovanje v druge evropske države ali čez lužo, nekateri pa se o destinaciji še niso odločili.
Kampiranje ni več najcenejša izbira »Hrvaški kampi so v zadnjih petih letih veliko denarja vložili v prenovo in številne novosti. Tu gre za ureditev parcel, ki so zdaj opremljene tudi z vodo in odtokom, prenovo sanitarij, izgradnjo bazenov, vodnih parkov, ureditev plaž, postavitev mobilnih hišic, izboljšanje otroških igrišč, animacije... Tako so nekateri kampi videti povsem drugače kot pred leti. Med njimi so kampi Park Umag, Park Mareda in Sirena v Novigradu, Lanterna v Poreču, Valkanela v Vrsarju, Polari v Rovinju, Mon Perin v Balah, kampi Njivice, Ježevac in Krk, ki je od letos tudi prvi kamp na Hrvaškem s petimi zvezdicami,« nam je povedala Nina Čepon, urednica strani Avtokampi.si. »V vseh teh kampih so se cene prav zaradi prenov dvignile, vendar pa zaradi tega ni nič manj gostov, ravno nasprotno. V njih morate najboljše parcele rezervirati že leto dni vnaprej. To pomeni, da se je v kampih spremenila struktura gostov, saj ta oblika preživljanja dopusta ni več najcenejša. V povprečju stane nočitev štiričlanske družine v kampu s tremi zvezdicami od 40 do 45 evrov, če pa izberete katerega od najboljših oziroma parcele tik ob morju, pa so cene lahko tudi od 60 do 70 evrov na noč. V manjših družinskih kampih so cene precej nižje, in sicer okoli 30 evrov.« V slovenskih kampih je novosti precej manj, zato se tudi cene bistveno ne spreminjajo oziroma so jih v nekaterih kampih celo znižali. V Kampu Lucija je nekoč kampiranje štiričlanske družine stalo več kot 60 evrov, letos pa je cena za kampiranje na parcelah tik ob morju 45 evrov. V Kampu Belveder v Izoli so cene od 36 do 44 evrov, nekoliko višje pa so v Kampu Adria v Ankaranu, od 51 do 56 evrov. Med slovenskimi kampi so najdražji tisti, ki delujejo v sklopu term, saj gostom omogočajo tudi kopanje v bazenih s termalno vodo ter številne atrakcije, od toboganov do skakalnic, in animacije, ki so zanimive predvsem za otroke. |
