V šestdesetih letih so jih prodali šest milijonov, od prvega PV 445 duetta pa do prej omenjenega V70, ki je bil zasnovan še v eri volva pod Fordovim lastništvom in se je v treh generacijah prodajal dve desetletji. Ko je Volvo prešel pod kitajski Geely, se je začela pripravljati nova platforma za velike avtomobile, najprej je z nje zapeljal XC 90, potem pa še limuzinsko-karavanski dvojec volvo S90 in V90.
Odzivni štirivaljnik
Tokrat smo imeli na preizkušnji karavana V90 z najmočnejšim dizelskim motorjem z oznako D5 pa s štirikolesnim pogonom in samodejnim menjalnikom. D5 je bila dolga leta oznaka za hišno specialiteto, dizelski petvaljnik, ki pa je pod pritiski politike in t. i. downsizinga moral vzeti slovo. Zdaj je D5 oznaka za najmočnejši 2-litrski turbinsko polnjeni dizelski štirivaljnik, z najvišjo močjo 173 kW in najvišjim navorom 450 Nm, ki se pojavi že dokaj zgodaj pri 1750 vrtljajih na minuto. Hišna specialnost je zdaj ta, da so turbu pridali tlačno posodo s stisnjenim zrakom, ki motorju zagotavlja potrebno odzivnost v najnižjih vrtljajih. Vse to ne velja le na papirju, ampak tudi na cesti, saj je volvo z njim zelo poleten avtomobil. Prav enako velja za osemstopenjski samodejni menjalnik, ob katerem voznik pozabi na prestavljanje. V90 na cesti deluje dovolj lahkotno in v ovinkih bolj gibko od predhodnika, njegovi programi vožnje omogočajo bodisi ostrejše odzivanje ali pač udobnejše življenje z avtomobilom, ki mu po mojem mnenju tudi najbolj ustreza. Štirikolesni pogon je v tako velikem avtomobilu vselej dodani plus in zagotovilo za brezskrbno odpravo na kako zimsko potovanje.
Usnje in les
Za volanom je potem, ko smo že vozili XC 90, veliko znanega in veliko dobrega. Večfunkcijski prikazovalnik je postavljen pokončno, upravlja se na dotik in s potegi prsta, kar deluje nadpovprečno dobro, vse vrste stvari se najde tam in so pripravljene logično pa z zelo lepo jasno modro grafiko na temni podlagi. Za poskus sem si pretočil tudi Applov pametni telefon, kar je šlo brez težav, a sem bil potem do konca testa povsem bolj zadovoljen s tistim, kar ponuja Volvov vmesnik. Pričujoča oprema, ki se ji reče inscription, je Volvovo skandinavsko svetlo dnevno sobo naredila še lepšo, izstopala sta svetlo rjavo usnje in rjav les, oba nadvse prijetna tako po vonju kot na otip. Sedeža spredaj sta nadvse moderna glede na množico nastavitev, z masažo vred, a vsaj dva testna voznika, ki res nisva najmlajša, sva se v njih z nostalgijo spomnila na nekdanja Volvova sedala, ki morda niso imela tolikanj oprijema, a so bila razvajajoče udobna. V drugi vrsti je zelo udobno za dva, zaradi visokega sredinskega tunela pač ne za tri. Prtljažnik je kljub daljšemu avtomobilu od predhodnika (493 cm, + 11 cm) rahlo manjši, v osnovi meri 560 litrov, kar je še vedno veliko, ne pa rekordno, in tudi ni več deljiv v razmerju 40/20/40, kar ne bo razveselilo smučarjev. Je pa nadvse ugodne pravokotne oblike, lepo obdan s tkanino, preprosto pregradljiv in povečljiv, s pomočjo elektrike se ven pripelje celo prtljažna kljuka.
Volvo V90 je imel celo armado vrhunske varnostne opreme, med drugim super delujoči radarski tempomat pa odlično zaznavanje in prikazovanje vozila v voznikovem mrtvem kotu. Uporabniku je avtomobil z vsem tem v užitek, v pogledu varnosti in voznosti je naredil velik napredek, kar naj nadomesti kak minus na temo praktične uporabe.
Volvo V90 D5 inscription AWD A Motor: štirivaljni dizelski s turbopolnilnikom |
