Pod zunanjo podobo duhovnega naslednika fiata 128 se je podpisal ameriški oblikovalec Chris Bangle, ki je nekaj let pozneje zaslovel po verjetno najbolj čudaški ali pač zgolj notorični bavarski limuzini serije 7. Njegov žepni fiat je vsekakor imel in ima še vedno precej več oboževalcev. Dvovratni fiat je bil italijansko všečen, vključno s sredinskim delom armaturne plošče v karoserijski barvi in sploh z notranjostjo, ki so jo pomagali ustvariti pri sloviti Pininfarini. Pri slednji so poskrbeli še za proizvodnjo. V sedmih letih oziroma do septembra 2000 so izdelali skoraj 73.000 kupejev.
Turbomoč
Vstopna izbira pri romanskem športniku je bil 2,0-litrski bencinski stroj z dvema odmičnima gredema in pohlevnimi 102 kW (139 KM). Povsem diametralno zverinska je bila turboizvedba konstrukcijsko skoraj enakega stroja s 140 kW (190 KM) in precej požrešno naravo. Takšen fiat je ob res agresivni vožnji zlahka porabil 20 litrov goriva na sto kilometrov. Je pa letel. Turbostroj je še danes izvrstna osnova za visoko zmogljive predelave, saj zdrži blok motorja brez večjih zadreg do 500 KM. Nov korak v ponudbi motorne pahljače je prineslo leto 1996. Lento vstopnega oziroma plebejskega modela je prevzel 1,8-litrski štirivaljnik s 96 kW (131 KM). Precej bolj imenitna sta bila 2,0-litrska petvaljnika z 20-ventilsko glavo. Njuno krono je nosil turbo cinque s 162 kW (220 KM) in poplavo italijanske filozofske arogance, ki je klicala po zabavi z vmesnim dodajanjem plina med prestavljanjem in uživaškim pritiskanjem na plin med vožnjo po predorih.
Vozniški biser
Za posladek je pri obeh turbomotorjih skrbela prednja visco drive zapora diferenciala, ki je ustoličila fiata med vozno najbolj atraktivne avtomobile s prednjim pogonom. Del slednjega sta bila čvrsto podvozje s posamičnim vpetjem vseh štirih koles in za tiste čase zelo natančen ter ostro odziven volanski mehanizem. Leta 1998 je najbolj žlahtni turbo doživel z izvedbo limited edition še rahlo nadgradnjo oblike, opreme in tehnike. Kupe je dobil prednje zavorne komponente brembo, rdeče zavorne čeljusti, 6-stopenjski ročni menjalnik, agresivne karoserijske dodatke, stikalo za zagon motorja, prednja sedeža recaro, bolj čvrsto podvozje in ploščico z zaporedno številko. Najbolj elitnega kupeja je med prvimi imel celo Michael Schumacher. Takšen fiat je tehtal do 1320 kilogramov, pospešil do 100 km/h v 6,3 sekunde in dosegel 250 km/h, s čimer se je uvrščal med najhitrejše avtomobile svoje dobe. Skupno naj bi tovrstnih kupejev izdelali okoli 1400. Vzporedno je bila na voljo turboizvedba z oznako plus in manj ekskluzivnimi dodatki.
Konec zgodbe
Življenjska pot Fiatovega coupéja, ki se zdi kot neke vrste ljudski ferrari, je po letu 2000 utonila v pozabo. Italijani niso žal nikoli predstavili naslednika. Doživljajo pa zato danes lepo ohranjeni kupeji preporod, saj se jim v zbirateljstvu pripisuje ugoden potencial za rast vrednosti. Po tej plati izstopajo predvsem turboizvedbe, med katerimi sežejo cene najlepše ohranjenih in najbolj ekskluzivnih iz serije limited edition celo do 20.000 evrov.
