Bolje kot psihoterapija

Že ob prihodu v Škofjo Loko pogrmeva, kapljice prvega dežja pa skoraj cvrčijo na razbeljenih tlakovcih. V svetlem prostoru na Mestnem trgu je že zbrana imenitna ženska združba pop-up kavarne, ki ni namenjena le druženju in pletenju, kvačkanju ter vezenju ob kavi, temveč udejanja tudi idejo socialnega podjetništva. V okviru nevladne organizacije Zavod tri so zaposlene ustanoviteljice Nina Arnuš, Urška Križnar, Anka Pintar in Mojca Selak že pred dobrega pol leta postavile tudi edinstveno zadrugo Breja preja. Tam se družijo tako običajne ženske kot prekaljene oblikovalke ter ročno izdelujejo uporabne volnene izdelke – od oblačil in modnih dodatkov do izdelkov za dom. Dobijo se enkrat na teden za približno dve uri. »Zdaj že imamo vzpostavljeno stalno zasedbo, ki se rada vrača,« pove kulturologinja Arnuševa, glavna pobudnica in šefica Breje preje, letos sodelujoče tudi na svetovni razstavi Expo.

Morda še katero delovno mesto

Nove družabnice, tudi popolne začetnice, so sicer vedno dobrodošle. V prihodnje načrtujejo še katero novo delovno mesto. Ena od najbolj izurjenih ustvarjalk Karla B. Rihtaršič, ki spretno vrti kvačke, pod katerimi že leži dobršen del velike pisane odeje, razloži, kako se imajo, ko so skupaj: »Druga drugi predajamo svoje znanje in konkretne napotke. Kadar pride kdo, ki ne zna še ničesar, se mu pač pokaže vse od začetka, starta z ničle, a če ima voljo, lahko hitro napreduje.« Starostne omejitve ni. Včasih jih na posebnih dogodkih obiščejo tudi otroci, ki se ne morejo upreti, da ne bi malce po svoje pomešali klobčičev živahnih barv in sestavili svojevrstnih umetniških inštalacij.

Pozitiven vpliv na psiho

Koncept druženja žensk med ročnimi opravili ter izmenjavo modrosti poznamo že iz pradavnine in je vedno imel močan vpliv na odločanje ne le v družini, temveč celi skupnosti. Danes verjetno ni prav drugače. »Marsikaj se pomenimo,« odobravajoče pokima Karla z iskricami v očeh, Nina pa pogovor preusmeri: »Nismo prav veliko razmišljale v tej smeri, temveč bolj o drugih vidikih. Najprej o tem, kako zelo pozitivno vpliva pletenje na našo psiho, kar je tudi znanstveno potrjeno. Z zadrugo poskušamo pospešeno delovati v smeri, da bi se povezali z določenimi podjetji in službami, v katerih še niso našli pravega ravnovesja med stresnim delom in osebnim mirom.« Po Karlinem mnenju je to znanje dragoceno tudi pri najmlajših: »Denimo pri waldorfski pedagogiki je tako – kadar učencu ne gre matematika, mu dajo klekljati, zato ker to izjemno spodbuja usklajevanje obeh možganskih polovic. Na ta izjemno učinkoviti način povezovanja motorike s predstavljanjem se danes žal močno pozablja.«

Ženske debate o vsem

Med nevihto, ki divja zunaj, medtem ko klepetamo o tem, kaj jim sicer pomeni bolj ali manj redno druženje s soustvarjalkami, pogosto zagrmi, a se ne pustimo motiti. Mojca Selak, še ena kulturologinja, se trenutno ukvarja z izdelavo drobižnice. Razloži, da so si s soustanoviteljicami v prvi vrsti želele omogočiti neformalno druženje brez kurikuluma oziroma natančno določenega cilja: »Težko bi dala kakšno ezoterično obrazložitev, kaj mi osebno pomeni, da se dobivamo. Fino je, da z zbrano skupino punc enkrat na teden kaj lepega naredimo in vmes še malo debatiramo. O zelo različnih stvareh, od volne in tega, kako se kaj naredi, do kakšnih zasebnih zadev.« Tudi kuharije, računov za elektriko in njihovih dobaviteljev, partnerjev, otrok – vsem, jo dopolnijo kolegice.

Obujanje spominov iz otroštva

Politologinja Urška Križnar, ki meni, da ni umetniška duša, saj pletilk in kvačke ne vrti najbolj spretno, v tej edinstveni ženski druščini skrbi v prvi vrsti za organizacijo, a vendarle s svojim delom na neki način obuja tudi ljub spomin na babico, ki jo je še kot deklič opazovala med štrikanjem: »Takrat sem ji tudi poskusila slediti, a zares sem se začela učiti pletenja šele po desetih, petnajstih letih,« se ozre in natančno v tem trenutku tako silovito udari strela, očitno nekje blizu, da za nekaj trenutkov kar odrevenimo.

Upokojena arhitektka Bojana Pravst s posebno mladostnim žarom izdeluje odejico za novorojenčka, prijateljičinega vnuka. Njena mama je bila poklicna pletilja in že kot punčko je tudi njo naučila vseh žlahtnih ročnih spretnosti: »Potem vrsto let nisem pletla, morda je k temu pripomogla tudi centralna kurjava. Zdaj pa je pletenje spet v trendu in z veseljem sem se ga lotila. Med obiskom mi je sin rekel: 'A ne, mami, to je zate tudi neke vrste meditacija?' Drži. Med delom razmišljam o mnogo rečeh in marsikaj razrešim že v mislih. To je bolje kot psihoterapija.«

Dragoceno medgeneracijsko druženje

Dekleta se s tem prav tako strinjajo. Profesorica slovenščine in filozofije Tea Kačar izpostavi dragocenost medgeneracijskega druženja. Spomni se tudi zanimivega primera, ko je deček z vedenjskimi motnjami najverjetneje prav zaradi kvačkanja postal lažje obvladljiv. Medtem ko tudi sama suče kvačko, stoično izjavi, da je najmanj nadarjena učenka, a njene kolegice temu takoj glasno ugovarjajo. Na srečanja je začela hoditi na predlog prijateljice Anke Pintar, profesorice filozofije in sociologinje kulture, ki pravkar sestavlja prve nitke za prisrčnico – ovoj stekleničke. Vse se je začelo, ko je Tei pred tremi leti predala izjemno domiselno rojstnodnevno darilo – volno, kvačko in vabilo na tečaj – tudi pri njej.

V enem odstotku pravičnih

Na koncu izvemo še zgodbo vodje Nine, ki je začela plesti in kvačkati, ko je bil njen sin še dojenček – predvsem zato, da kot mlada mamica ne bi pozabila nase. Med obiskovanjem tečaja v rokodelskem centru jo je prešinilo, kako bi lahko rokodelske spretnosti, ki imajo v Škofji Loki bogato tradicijo, vpletla v širši družbeni kontekst. Ročno izdelane mojstrovine iz njihovega Štrikeraja so ne nazadnje tudi ekološke, prijazne do narave, vesolje stran od potrošne filozofije kiča, narejenega na Kitajskem. »Z našim delom spadamo v en odstotek pravično narejenih proizvodov na vsem svetu,« Nina jedrnato in odločno podčrta razlago, zakaj so njihove cene višje kot v kateri poceni prodajalni. Nekatere izdelke deklet, ki si posrečeno pravijo tudi Brejoprejke, med drugim najdete na spletu in facebooku.