Avtomobil pride prav tudi vrtičkarjem

Tu in tam se zgodi – še posebno ko imajo v centrih izdatne popuste –, da je iskanje prostega parkirišča prava umetnost, parkiranje pa še večja, ko je voznik sosednjega vozila parkiral bolj na tesno. Takrat je zelo koristno, da je naš avtomobil kompaktnejših mer in po možnosti opremljen s parkirnimi tipali in kamero, s pomočjo katerih lažje parkiramo v tesni boks.

Nakupovalna mrzlica

Vrtnarski začetniki svojo prvo sezono po navadi začnejo prav v vrtnem centru, kjer se oborožijo z vsem potrebnim. Kupijo si gumijaste škornje, po možnosti takšne potiskane s tem ali onim motivom iz sveta narave, vrtnarske rokavice, zalivalko in komplet priročnega malega vrtnega orodja.

Poleg male motike, lopatke in grabljic spadajo v nujno opremo še motika in grablje na dolgem ročaju ter lopata za prekopavanje. Seveda je bistveno preprosteje, če se prekopavanja lotimo s pomočjo stroja – ne, nakup ni nujen, morda vam ga posodi sosed.

Poleg orodja seveda potrebujemo nabor sadik in semen – zelo dobro rastejo avtohtone in udomačene sorte, ki spet postajajo moderne. Tako v nakupovalni voziček damo sadike solate, paradižnikov, izbranih začimb, semena fižola, korenja, solat, kumaric in drugih povrtnin, ki jih nameravamo posaditi oziroma posejati. Ne pozabimo niti na gnojila in vrtno kopreno.

Dovolj velik prtljažni prostor

V duhu nakupovalne mrzlice se hitro zgodi, da je nakupovalni voziček zvrhano poln, in takrat je dobro, da ima naš avtomobil prostoren prtljažni prostor.

Novodobni mestni terenci so gotovo med najprimernejšimi vozili za ljubiteljske vrtičkarje. Nekateri med njimi so kompaktnejših mer in kot taki primerni tako za urbano kot podeželsko džunglo.

Tudi prtljažni prostor takšnih vozil brez težav požre vso vrtnarsko opremo; za prevoz daljšega orodja lahko zložimo enega od zadnjih sedežev in pridobimo tako na prostornini kot dolžini prtljažnega prostora.

Gremo na podeželje

Najlepše lokacije za vrtičke so brez dvoma tiste na podeželju, zunaj mestnega vrveža. Marsikateri meščan si je zato na podeželju omislil vikend hišico, ki se ponaša še z manjšo ali večjo zaplato rodovitne zemlje za pridelovanje zelenjave za domačo kuhinjo. Ni kaj, ni je čez doma pridelano hrano.

Ali pa se je domenil s sorodniki (ali prijatelji), ki živijo na vasi, da mu dajo v uporabo kos njihove njive. Zato je avtomobil za takšnega vrtičkarja nujen kos opreme.

Na podeželju se kaj hitro znajdemo na makadamu, gozdnih poteh in kolovozih med njivami. Takšno okolje zahteva primerno vozilo in že omenjeni mestni terenci so pravšnji za to nalogo.

Ker imajo višji odmik od tal, so kos tudi bolj razgibanim potem in kolovozom, voznik pa je lahko brez strahu, da bi kje nasedel – če seveda ne pretirava. Nekateri mestni terenci so opremljeni še s posebnim sistemom za boljši oprijem pogonskih koles, ki v večini primerov uspešno nadomesti manko štirikolesnega pogona. Ta je potreben le za huda brezpotja, drugače pa jo dobro odnesemo tudi s pogonom na eno os – najbolje sprednjo.